Pogajalska skupina bo imela teden dni po sestavi pripravljalni sestanek, ruski strani pa bo v pismu predlagala, da bi pogajanja začeli v Moskvi konec junija ali v začetku julija. Predstavnik ZR Jugoslavije Verobljub Dugalić, ki je tudi namestnik jugoslovanskega finančnega ministra, je izpostavil, da so se udeleženci beograjskega sestanka v glavnem sporazumeli glede vseh doslej še spornih vprašanj. Pojasnil je, da imajo države naslednice nekdanje SFRJ za približno poldrugo milijardo klirinških dolarjev terjatev do Ruske federacije, ta pa naj bi imela po svojih podatkih za približno 140 milijonov klirinških dolarjev terjatev do nekdanje SFRJ.
Glavna naloga skupne pogajalske skupine v Moskvi bo uskladiti saldo terjatve držav naslednic nekdanje SFRJ z rusko stranjo, posebej kočljiva tema pogajanj pa bo opredeliti tečaj klirinškega dolarja. Dugalić je še povedal, da se vse naslednice nadejajo, da bo vsaka dobila svoj del terjatve do Rusije v gotovini, da pa po vsej verjetnosti to ne bo nobeni uspelo.
Finančni odbor držav naslednic je obravnaval tudi vprašanje deviznih rezerv Narodne banke nekdanje SFRJ na računih tujih bank. Po podatkih, ki jih je imel odbor na voljo maja 2001, je znašal skupni znesek teh deviznih rezerv približno 360 milijonov dolarjev, vključno z nekaj sredstvi tedanjih jugoslovanskih podjetij, ki so opravljala svoje posle prek vojaškega servisa. Predstavniki finančnega odbora so na beograjskem sestanku poskušali razrešiti dilemo, ali naj najprej izločijo sredstva, ki so alocirana, preostali znesek pa razdelijo po ključu, opredeljenem v okvirnem nasledstvenem sporazumu, ali pa da celotni znesek razdelijo v skladu z omenjenim ključem. Dogovorjeno je, da se bodo pogovori o tem vprašanju nadaljevali na prihodnjem sestanku, ki bo v Sarajevu.
Na tokratnem srečanju odbora, že četrtem po vrsti, so se dogovorili tudi glede razdelitve t.i. tripartitnega zlata. Dugalić je povedal, da gre za zlato "simbolične vrednosti" oz. za 1210 unč zlata, prej v lasti Komisije za zlato Francije, Velike Britanije in ZDA, katerega vrednost je bila 22. maja lani ocenjena na slabih 344.000 dolarjev. V skladu z lani podpisanim nasledstvenim sporazumom sicer Sloveniji pripada 16 odstotkov finančnih sredstev nekdanje SFRJ v tujini, kamor sodi tudi monetarno zlato.
Vprašanja, o katerih je razpravljal finančni odbor držav naslednic, so vsebovana v aneksu C okvirnega sporazuma o nasledstvu, podpisanega lani na Dunaju, za vse oblike finančne aktive in tudi za ruski klirinški dolg pa veljajo enaka merila oziroma ključ za njihovo razdelitev. Tako naj bi dobila BiH 16,5, Hrvaška 23, Makedonija 7,5, Slovenija 16, Jugoslavija pa 38 odstotkov vseh sredstev, na katera se nanaša aneks C sporazuma. Dugalić je poudaril, da se aneks C in omenjeni odstotki nanašajo tudi na morebitne zaostale dolgove nekdanje Jugoslavije. Na vprašanje, kdaj bodo ta sredstva razdeljena, pa je Dugalić pojasnil, da morajo vse države naslednice najprej ratificirati na Dunaju podpisani okvirni sporazum o nasledstvu, trideset dni pozneje bi vsaka država naslednica morala poslati en izvod ratificiranega sporazuma generalnemu sekretarju Združenih narodov Kofiju Annanu, po mesecu dni pa bi sporazum postal izvršilni oziroma bi bil končno uveljavljen, kar bi omogočilo deblokado zadevnih sredstev in njihovo razdelitev med naslednicami.
Sporazum sta doslej ratificirali BiH in Makedonija. V ZRJ je sporazum potrdil zgornji dom parlamenta, medtem ko so razpravo v spodnjem domu prekinili zaradi nesklepčnosti. Omenjeno vprašanje bo zato predvidoma ena izmed prvih točk prihodnjega zasedanja spodnjega doma jugoslovanskega parlamenta. Član finančnega odbora iz Slovenije Janez Košak je na novinarski konferenci pojasnil, da je sporazum v Sloveniji sprejel pristojni odbor in da sedaj čaka, da pride na dnevni red državnega zbora.
