Dopoldne zdravnik, popoldne podjetnik

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti vidijo številne pomanjkljivosti. Izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm je med "napakami" besedila danes izpostavila podjemne pogodbe, podeljevanje koncesij ter mešanje javnega in zasebnega. Merila za določitev mreže javne zdravstvene dejavnosti bi morali določiti že v besedilu zakona in ne šele v podzakonskih aktih, enako tudi vsebino koncesijskega akta, menijo v ZSSS. Za oboje namreč predlog zakona predvideva, da se bo uredilo šele v podzakonskih aktih. 

Glede predlagane možnosti, da bi vsak koncesionar in javni zdravstveni zavod lahko opravljal tudi profitno zasebno dejavnost, v ZSSS menijo, da taka rešitev ni dobra, saj bo vodila v zmanjšanje dostopnosti pravic prebivalstva. Tako se je že zgodilo drugod v svetu, kjer so to uvedli, je izpostavila Böhmova. Nadzor ne bo deloval, menijo v ZSSS, zato predlagajo, naj zakon določi, da koncesionar ali javni zdravstveni zavod lahko opravlja samo javno ali pa samo zasebno zdravstveno dejavnost.

Ne strinjajo se s podjemnimi pogodbami, ki bi jih zakon moral prepovedati, je navedla Böhmva. Da zakon to omogoča, je po njenih besedah velika napaka.

Podeljevanje koncesij mora opravljati država

Občina je premajhna za ustanavljanje javnih zdravstvenih zavodov ali podeljevanje koncesij, še menijo v ZSSS. To bi po mnenju sindikatov morale v prihodnje opravljati država, pokrajine ali mestne občine. V razpisni komisiji, ki bo podeljevala koncesijo, pa ne bi smelo biti članov zbornic posameznih strokovnih poklicev, saj gre tu za konflikt interesov, je še dodala.

"Želimo opozoriti na to, kar bi lahko ogrozilo dostopnost do popolnega zdravstvenega varstva. Čakalne dobe so eden izmed elementov, ki najbolje povedo, ali je popolno zdravstveno varstvo kot zdravstvena storitev dostopno ali ne," je danes še dejala Böhmova. Kot je poudarila, nekoliko razočarani ugotavljajo, da ta predlog zakona zelo malo pozornosti posveča čakalnim dobam.

Ministrstvo po njenih besedah verjetno namerava posvetiti več pozornosti čakalnim dobam v pripravi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. A v ZSSS menijo, da tudi zakon o zdravstveni dejavnosti lahko prinese pomembne elemente za obvladovanje čakalnih dob – metode statistike čakalnih dob in uvedbo nacionalnih čakalnih vrst za pomembnejše zdravstvene storitve, kjer so čakalne dobe.

Informiranje zavarovancev

Opozorila pa je tudi na informiranje zavarovanih oseb o njihovih pravicah. Gre za element, ki ravno tako vpliva na dostopnost. Izredno pomembno je, da so zavarovanci že ob začetku iskanja zdravstvene storitve pravilno informirani o svojih pravicah, ta informacija pa mora biti neodvisna. Opozarjamo, da predlog zakona za zasebno zdravstveno dejavnost predvideva informiranje bolnikov preko cenikov, ni pa nekaj podobnega določeno za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato so na ZZZS pripravili predlog, kaj bi taka informacija morala vsebovati.

Izpostavila je tudi na opolnomočenje posameznika. Kot pravi, bo kartica zdravstvenega zavarovanja v kratkem popolnoma elektronska, torej bi lahko vsem prebivalcem dali geslo, da bi lahko preverjali, za katere storitve je bil ZZZS izdan račun za opravljene storitve. Tako bi jim omogočili nadzor nad prelivanjem javnih sredstev v zasebne žepe.

Nadzor cen v zasebni dejavnosti

Predlagajo tudi nadzor cen v zasebni dejavnosti, nadzor nad potrebami po dežurstvih znotraj mreže, kar se tiče nadzora pa predlagajo tudi, da zakon bolje opredeli pooblastila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) glede nadzora. Predlog zakona je namreč prinesel toliko novosti, da je po njenem mnenju treba določiti neka nadzorna pooblastila ZZZS, ki mora dobiti več pooblastil, da bo lahko preverjal, ali so kršene obveznosti izvajalcev, ki izhajajo iz pogodbe z ZZZS.

Ne nazadnje pa sindikati tudi predlagajo, naj bo članstvo v vseh strokovnih zbornicah prostovoljno. Obvezno članstvo namreč ni dobro, je še dodala Böhmova.