Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel trdi, da v pismu, ki ga je na Zagreb naslovil v ponedeljek, ni zavrnil arbitraže, vendar pa poudarja, da ta lahko temelji le na polnem medsebojnem zaupanju in ob izpolnjevanju določenih pogojev.
"Mi bomo zahtevali od Hrvaške, naj spoštuje evropske standarde, evropska pravila. Zdaj, da tako rečem, je šale dovolj, zdaj se začenja resno življenje in resno pismo, resni argumenti zahtevajo resne odgovor," je slovenski zunanji minister povedal za 24ur.
Hrvaška se zavzema za to, da bi mejni spor reševali z arbitražo, medtem ko bi ga Slovenija reševala v okviru pogajanj o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo.
"Slovenija sodi, da je zdaj, ko se bodo začela pogajanja, nastopil trenutek, ko se lahko pogovarjamo pred obličjem Evropske unije, upoštevaje evropske standarde, tudi s pomočjo naših evropskih prijateljev," je v pogovoru za 24ur še dejal Rupel. "To nam je bilo dan ali dva s strani evropskih funkcionarjev tudi predlagano," je dodal.
Pismo nadaljevanje dolgoletne prakse
"Pismo Dimitrija Rupla je po svoji vsebini in pristopu nadaljevanje prakse, ki je zaznamovala minulih 15 let reševanja odprtih vprašanj v hrvaško-slovenskih odnosih. Hrvaški predlog je korak stran od takšne prakse, ki bi lahko vodil k rešitvi odprtih vprašanj," je izjavila hrvaška zunanja ministrica Kolinda Grabar-Kitarović, ki je v Budimpešti sodelovala na ministrskem sestanku razširjenega Regionalnega partnerstva, katerega se je udeležil tudi šef slovenske diplomacije.
"Ker z dvostranskimi pogajanji ni bilo mogoče priti do zadovoljujoče rešitve za obe strani, Hrvaška predlaga mednarodno sodno telo, ki bo s svojo razsodbo zaprlo to poglavje v naših odnosih, seveda ob predhodni obvezi, da bosta obe državi sprejeli rezultat pravosodnega postopka," je še dejala hrvaška ministrica.
Odzivi na Hrvaškem
Hrvaške politične stranke se na pismo ministra Rupla niso posebej odzvale. Bolj zgovorni kot strankarski prvaki pa so hrvaški strokovnjaki za mednarodno pravo, ki vztrajajo da je treba meddržavni spor rešiti pred mednarodnim sodiščem. “Hrvaška bi morala to pot ubrati že pred časom, ko Slovenija še ni bila članica Evropske unije,” ob tem meni strokovnjak z Jadranskega zavoda pri Hrvaški akademiji znanosti in umetnosti, Vladimir Đuro Degan. Prepričan je, da bi bila v tem primeru težava že rešena.
Nekdanji zunanji minister Miomir Žužul pa v intervjuju za tednik Nacional opozarja, da bi nesoglasja pri reševanju odprtih vprašanj s Slovenijo bi lahko podaljšala čas pridruževanja Hrvaške Evropski uniji.
Hrvaška si je vzela preveč pravic
Minister Rupel je v zvezi s slovenskim zakonom o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu posebej opozoril, da je Hrvaška pred dvema letoma sprejela sklep o širitvi jurisdikcije na Jadranskem morju. S tem si je vzela pravice, o katerih se ni dogovorila z nikomer. Ravno tako Hrvaška Slovenije ni povabila k pogovorom o razmejitvi epikontinentalnega pasu, čeprav je Slovenija priznana naslednica sporazuma med vlado SFRJ in vlado Italije o razmejitvi epikontinentalnega pasu med državama iz leta 1968.
Novi slovenski zakon izhaja iz dejstva, da Slovenija ohranja pravice, kot jih je imela na dan 25. 6. 1991 kot ena od obalnih republik nekdanje skupne države. To izhaja iz splošnega načela mednarodnega prava ohranitve ozemeljskega statusa quo na dan razglasitve neodvisnosti države, ki sta ga obe državi potrdili v svojih ustavnih dokumentih in tudi z Brionsko izjavo.
"To logiko Slovenija priznava tudi drugim naslednicam, pri čemer je normalno, da se te pravice formalizirajo. Slovenija je bila ves čas pripravljena za vse multilateralne in bilateralne pogovore ter sporazume, ki jih je potrebno sprejeti, da bi uredili važna vprašanja finančne dediščine SFRJ in nekdaj obstoječe katastrske/republiške meje, ter da bi se dogovorili o takšni ali drugačni razmejitvi na morju," je še zapisano v pismu.
Odnosi so na splošno dobri
Rupel je v pismu še poudaril, da so na splošno razmere v slovensko-hrvaških odnosih dobre, na določenih področjih celo zgledne. Tako državi dobro sodelujeta na področju gospodarstva, znanosti in kulture, slovenski državljani pa predstavljajo s svojimi počitniškimi odločitvami pomemben element hrvaškega turizma. V skladu z omenjenim zato ni nobenega razloga za vznemirjenost in čustvene reakcije.
Še posebej to velja za nekatere razprave v delu hrvaških medijev in v Hrvaškem saboru, ki so presegle razumne meje. Slišati je bilo mogoče veliko neprijaznih besed in napačnih informacij ter celo groženj, da naj bi Hrvaška Slovencem prepovedala kopanje v hrvaškem morju. Vse to lahko povzroči bojazen, da bi se v Uniji utegnilo znova zamajati zaupanje v Hrvaško.
Da odnosi med državama na splošno niso slabi, meni tudi Grabar-Kitarovićeva, ki upa, da bo Slovenija še naprej podpirala Hrvaško pri vključevanju v Evropsko unijo.
