Država bo v skladu z zakonom, ki ga je DZ po hitrem postopku sprejel 16. oktobra, iz proračuna za odpravo posledic ujm predvidoma namenila približno 5,5 milijarde tolarjev, od tega večji del do konca aprila 2002 - končni znesek sredstev bo sicer znan po ocenitvi škode.
Vloge za dodelitev sredstev državne pomoči je Državni komisiji za sanacije oddalo 180 občin, od tega 178 občin za dodelitev sredstev državne pomoči za odpravo posledic suše za 44.635 oškodovancev, 47 občin za odpravo posledic pozebe pri 1227 oškodovancih ter 44 občin za odpravo posledic neurja s točo pri 3484 oškodovancih. Za 23.975 nosilcev kmetijskega gospodarstva ni bilo mogoče ugotoviti vseh dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev o dodelitvi akontativnih sredstev državne pomoči. Zanje bo Državna komisija za sanacije po pridobitvi podatkov o dejanskem stanju, na katerega opira stranka svoj zahtevek, pripravila dopolnjen predlog za odločitev vlade, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.
Vlada je sprejela predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic, preprečitve širjenja in ustalitev zemeljskih plazov večjega obsega in ga posredovala v državni zbor v obravnavo po hitrem postopku. Z zakonom se zagotavljajo sredstva državne pomoči za odpravo posledic ter za izvedbo ukrepov za preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov večjega obsega, ki so se sprožili po močnem jesenskem deževju lani. Gre za plazove Stovže v občini Bovec, Slano blato v občini Ajdovščina, Macesnikov plaz v občini Solčava in plaz Podmark v občini Šempeter - Vrtojba, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.
Prav tako so sprejeli uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah. Uredba celovito ureja izdelavo načrtov zaščite in reševanja na državni in regijski ravni, v lokalnih skupnostih in v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, ki so dolžne v skladu z zakonom izdelati tovrstne načrte. Uredba tudi določa, za katere vrste nesreč se izdelujejo državni načrti, so sporočili z obrambnega ministrstva.
Taksa na uporabo mazalnih olj in tekočin
Vlada je sprejela tudi uredbo o taksi za obremenjevanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin v višini 32 tolarjev za kilogram mazalnih olj in tekočin, kar bo letno prineslo v proračun približno 640 milijonov tolarjev. Zavezanec za obračunavanje in plačilo takse, ki se začne plačevati 1. februarja 2002, je uvoznik ali proizvajalec mazalnih olj, torej tisti, ki lahko neposredno vpliva na kakovost mazalnih olj glede njihove trajnosti pri uporabi ter glede vsebnosti biorazgradljivih snovi v njih, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.
