Doping je v vseh porah športa: tudi v šahu in pikadu

Nogometna legenda Diego Maradona, ruska tenisačica Maria Sharapova, sprinter Tyson Gay, kolesar Lance Armstrong – le nekaj športnih superzvezdnikov, ki so svoje uspehe dosegli s pomočjo nedovoljenih poživil. Dolg je tudi seznam slovenskih športnikov, ki so – v želji po boljših rezultatih – podlegli dopingu. Prednjačijo kolesarji in atleti. 

Evropska prvakinja v teku na 800 metrov, bronasta olimpijka, dve leti zapored – najboljša slovenska športnica – priljubljena Jolanda Čeplak je spisala najuspešnejšo slovensko atletsko zgodbo. A ta se žal po letu 2007 bere drugače. "Zelo mi je hudo za to, ker sem si želela, da grem na olimpijske igre, da tečem še na tej olimpijadi in potem zaključim svojo kariero," je povedala Čeplakova po razkritju, da so v testiranem vzorcu našli sledi eritropoetina. Šampionka je bila ob tem vidno pretresena, sledila je kazen dveh let brez teka, čeprav zlorabe nedovoljenih poživil nikoli ni priznala.

Deset let kasneje – črn madež v karieri še ene dobitnice olimpijske medalje. "Sprejemam začasni suspenz, sodelavala bom v postopkih, ki sledijo, opravičujem se vsem, ki sem jih s svojim ravnanjem kakor koli prizadela," se je kesala Teja Gregorin. 

"Analiza v Nemčiji je pokazala, da je uporaba dopinga med vrhunskimi športniki ocenjena med 20 in 40 odstotki, kar je kar precej več, kot odkrijejo ti testi," pravi Lovro Žiberna, kontrolor dopinga pri Slovenski protidopinški organizaciji.

S pomočjo farmacevtov, kemikov in zdravnikov so športniki že leta korak pred tistimi, ki nedovoljene snovi v telesih športnikov preverjajo. Nekatere pravica doseže leta kasneje, druge nikoli. "Največja nepoštenost je to, če na startni črti stoji nekdo, za katerega se ve, pa se mu ne more dokazati, zraven pa stoji nekdo, ki je fižol in zelje," pravi Žiberna.

Pa sta fižol in zelje danes sploh lahko dovolj? Dirka po Franciji, trije tedni, 3.500 kilometrov, 7 gorskih etap ... Hitrosti tudi prek 50 kilometrov na uro. Smo vrhunski šport pripeljali tako daleč, da je brez kemije svetovni vrh za tekmovalce nedosegljiv? 

Le majhen odstotek športnikov doping prizna – nekateri se želijo enostavno izogniti sramotilnemu stebru, drugi imajo za to tehtnejše razloge. "Ni vedno športnik tisti, ki gre sam zavestno v to. Za seboj ima celo ekipo, ki ga dobesedno prisili," je dejala Brigita Bukovec. 

Na koncu je kaznovan le športnik. Tisti, ki pogosto v želji po večjem zaslužku športnike speljejo na kriva pota, trenerji, agenti, direktorji klubov, pa se največkrat izvlečejo brez posledic. A da bo jasno: športnik je tisti, ki je odgovoren za to, kaj vnese v svoje telo. In tisti, ki mora v imenu športa in njegovega širšega pomena za celotno družbo nedovoljenim substancam reči odločen ne.