Predsednica DZ zaradi tajnih podatkov želela umik razprave: podpore ni dobila

Da namerava predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič predlagati umik razprave in glasovanja o vmesnem poročilu domnevnega političnega pritiska na delo Policije, je prvi poročal Večer. Predsednica parlamenta je umik za nedoločen čas predlagala, ker je bila seznanjena, da naj bi bili v vmesnem poročilu tudi občutljivi tajni podatki.

"Vsako tako obvestilo, ali je resnično ali ni resnično, je treba jemati resno. Po zakonu o tajnih podatkih je predstojnik organa, če je obveščen o tem, dolžan storiti vse potrebno, da se okoliščine razjasnijo," je v izjavi ob robu seje svojo odločitev pojasnila Klakočar Zupančič. Ali dejansko gre za tajne podatke, pa lahko po njenih besedah preveri le pristojni organ, torej inšpekcija, a mora dobiti uradno pobudo, da začne postopek. Sama kot predsednica pa ni tista, ki bi ugotavljala resničnost teh navedb ali preverjala obstoj podlag zanje, je dodala. O tem, za natančno kateri tajni podatek v vmesnem poročilu naj bi šlo, pa je Klakočar Zupančič dejala še, da o tem ne bo govorila, ker nima dovolj podatkov o tem.

Predsednik preiskovalne komisije, ki je poročilo pripravila, Aleš Rezar (Svoboda) je njenemu predlogu nasprotoval. Meni, da je v vmesnem poročilu nekaj podatkov res zelo podrobnih. "Ampak vsak tajni podatek, ki pricurlja v javnost, izgubi vrednost tajno. Zato osebno jamčim, da v poročilu ni tajnih podatkov," je ocenil.

Predlog Klakočar Zupančičeve so sicer podprli v opozicijskih SDS in NSi ter tudi samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek. "Poročilo je zelo kompleksno in vsebuje marsikaj," je poudarila članica preiskovalne komisije in poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. "Poročilo je zelo kompleksno in vsebuje marsikaj," je poudarila članica preiskovalne komisije Čadonič Špeličeva. V izjavi ob robu seje je pojasnila še, da je predsednico DZ seznanila ona, da bi ohranila ugled komisije in DZ ter da sama ne bi sodelovala pri morebitni izdaji tajnih podatkov. "Tisti, ki so glasovali, da bomo poročilo obravnavali naprej, so seveda sprejeli tudi riziko, da bodo sodelovali pri izdaji tajnih podatkov. Gospod Rezar pa je, kot ste slišali, sam osebno nase prevzel vso krivdo, zato mislim, da je zelo prav, da obstajajo magnetogrami, lahko da bo marsikomu še magnetogram današnje seje prišel zelo prav," je pripomnila.

 V poslanski skupini SDS pa izpostavljajo tudi, da preiskovalna komisija ni zaslišala predsednika vlade.

 A predlog naposled ni prejel potrebne podpore, da bi razpravo in glasovanje zamaknili. Zavrnilo ga je namreč 28 poslancev Svobode in štirje poslanci Levice, dva poslanca Svobode in trije poslanci SD so bili vzdržani. Podprlo pa ga je 13 poslancev SDS, šest poslancev NSi in trije samostojni poslanci. Predsednica DZ pri glasovanju ni sodelovala.

Umik te točke z dnevnega reda seje so sicer že prejšnji petek predlagali tudi v NSi, kjer menijo, da je vmesno poročilo pripravljeno nepopolno, njegovi zaključki pa neverodostojni, kar utemeljujejo s tem, da komisija še ni zaslišala predsednika vlade Roberta Goloba. A so poslanci predlog o umiku v ponedeljek ob glasovanju o dnevnem redu zavrnili.

Seja brez navzočnosti skoraj vseh poslancev SD in Levice

Nadaljevanje točke za zdaj poteka brez navzočnosti skoraj vseh poslancev koalicijskih SD in Levice. Poslanci bodo danes razpravljali le o javnem delu poročila, v četrtek pa še o tajnem delu. Zatem bodo tudi glasovali o predlaganih sklepih Rezarjeve komisije, pri čemer še ni povsem jasno, kako bodo glasovali v koalicijskih SD in Levici.

Ti naj bi imeli nekatere zadržke predvsem do dveh izmed predlaganih sklepov, in sicer da DZ preiskovalni komisiji naloži, naj Lindava zaradi suma krive izpovedbe naznani pristojnim organom kazenskega pregona. Organu, pristojnemu za izdajo dovoljenj za dostop do tajnih podatkov pa sprožitev postopka varnostnega preverjanja in zavrnitve izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov Bobnarjevi zaradi "utemeljenega dvoma v zanesljivost in lojalnost".

Med predlogi sklepov pa je tudi, da DZ ugotovi, da so premier Golob, direktor Sove Joško Kadivnik, direktor NPU Darko Muženič in zunanja ministrica Tanja Fajon pri razbitju vohunske mreže, kazenskem pregonu ruskih vohunov in izgonu ruskega diplomata delovali zakonito, odgovorno, skrbno in profesionalno. Nadalje komisija predlaga še, naj DZ ugotovi, da sta Bobnarjeva in Lindav v svojem pričanju z "navajanjem neutemeljenih in neresničnih dejstev" osebne politične in karierne interese postavila pred nacionalne.

Vmesno poročilo komisije razbremenjuje premierja vmešavanja v delo Policije

Preiskovalna komisija DZ pod vodstvom Aleša Rezarja v vmesnem poročilu zaključuje, da izjave nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja Boštjana Lindava, da naj bi predsednik vlade vplival na Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) in datum aretacije ruskih vohunov, ne držijo. Ugotavlja, da je Sova premierja z delovanjem ruskih vohunov ustno seznanila 8. novembra 2022, a predsednik vlade tedaj ni bil seznanjen z dnem aretacije in podrobnostmi te operacije. Informacije o tem je prejel 6. decembra, dan po aretaciji, ko je Sova s tem seznanila celotni politični vrh, izhaja iz poročila.

V vmesnem času dokumentacijskih sledi o drugih oblikah komunikacije, povezanih s tem primerom, med predsednikom vlade in direktorjem Sove ni bilo. Tako tudi ni bilo možno izvajati političnega pritiska, je ena izmed ugotovitev komisije. Ta v poročilu izpostavlja tudi, da je povsem nemogoče, da bi premier politično lahko vplival, da bi tuja partnerska agencija, ki je sodelovala s Sovo, spreminjala načrt operativne izvedbe. "Trditev, da je mogoče vplivati na domačo in tujo agencijo istočasno in spremeniti njuno operativno delo, je nesmiselna in tudi nedokazana," piše v poročilu.

Nadalje komisija ugotavlja, da se datum aretacije ni nikoli spreminjal, 28. november pa je bil v akcijskem načrtu Sove zapisan kot orientacijski dan predvidene aretacije. Akcijski načrt po navedbah iz poročila prinaša zgolj časovno zaporedje procesov obveščevalnega dela. V konkretnem primeru je bil tako 28. novembra izvršen nadzor in pridobitev zadnjih, ključnih informacij, ki so bile predpogoj za izvedbo operacije 5. decembra.

Motiv, da naj bi predsednik vlade zahteval menjavo datuma, da ta ne bo zasenčil poreferendumskega ponedeljka, se je po ugotovitvah komisije izkazal za nesmiselnega. Kot podkrepitev takšne ugotovitve je v poročilu izpostavljeno, da Sova operativne akcije ne bi zaključila z obveščanjem javnosti, saj bi bilo to direktno v nasprotju z metodologijo obveščevalnega dela.

Komisija: Trditvi Bobnarjeve in Lindava sta povečali izpostavljenost Slovenije hibridnim grožnjam

Komisija navaja še, da sta trditvi Bobnarjeve in Lindava povečali izpostavljenost Slovenije hibridnim grožnjam. Njune trditve, ki so z zaprte seje komisije prešle v javnost, so ruskim obveščevalnim službam razkrile, da aretacija ni bila naključna ter da je Sova prepoznala vzorec komuniciranja. To je z veliko verjetnostjo pomenilo, da je prišlo do spremembe vzorca komuniciranja ruskih obveščevalcev, izhaja iz poročila.

Ugotovitve javnega dela poročila se sicer nanašajo le na aretacijo ruskih vohunov. Z izjemo pričanj Bobnarjeve, Lindava, direktorja Sove Kadivnika in direktorja NPU Darka Muženiča pa ostalih pričanj, ki jih je komisija izvedla do priprave poročila, in tem, ki jih je preiskovala, ne zajema.

Komisija je vmesno poročilo novembra potrdila le z glasovi koalicijskih članov, opozicijski pa so sejo tedaj obstruirali. Čadonič Špeličeva ter član in namestnik člana iz vrst SDS Andrej Poglajen in Andrej Kosi pa so pripravili tudi ločeni mnenji. V teh oboji med drugim izpostavljajo, da preiskava političnega vplivanja ne more biti zaključena brez zaslišanja po njihovih navedbah ključne priče, predsednika vlade. Kot nujno navajajo tudi soočenje direktorjev Sove in NPU.

O občutljivih tajnih podatkih sta sicer oktobra 2023 na zaprti seji komisije govorila bivša ministrica za notranje zadeve in nekdanji šef Policije, ki trdita, da je predsednik vlade vplival na prestavitev aretacije ruskih vohunov.

Čeprav komisija pod vodstvom Rezarja premierja v celoti razbremenjuje očitkov pa se v delu koalicije porajajo pomisleki glede predloga, da se Lindava zaradi suma krive izpovedbe kazensko ovadi, zoper nekdanjo ministrico pa uvede postopek varnostnega preverjanja in zavrnitev izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov. Komisija se sooča tudi z očitki, da deluje kot obrambni zid predsednika vlade. Čeprav Golob velja za osrednjega akterja zgodbe, namreč ta pred komisijo sploh ni pričal.

Lindav pa komisiji očita, da je prekoračila svoje pristojnosti in javno objavila tajne podatke. Ta je za MMC dejal, da so v javno objavljenem poročilu zapisani vsi ključni podatki, ki jih je povedal na zaprtem delu parlamentarne komisije. "Kakor koli pogledamo, sem s temi podatki ravnal skrbno in z vso previdnostjo, tega pa nikakor ne morem trditi za avtorja poročila. Kljub temu pa izdajo tajnih podatkov očitajo meni," je opozoril. Ocenjuje pa še, da tako javni del vmesnega poročila kot dosedanje izjave predsednika parlamentarne preiskovalne komisije za medije razkrivajo bistveno več tajnih podatkov, kot jih je njegovo pričanje na za javnost zaprtem delu zaslišanja.

Zagovornik nekdanje ministrice: Komisija krši pravice Tatjane Bobnar

Luka Švab, Odvetnik Tatjane Bobnar je v sporočilu za javnost zapisal, da Komisija "že ves čas svojega dela v tem primeru krši pravice Tatjane Bobnar".  "Že takoj na začetku dela parlamentarne preiskovalne komisije, še pred zaslišanjem Tatjane Bobnar, so njene navedbe in navedbe Boštjana Lindava označili za insinuacije, ter kršili določbe glede vabljenja. Po našem mnenju je nekdanji predsednik Komisije Lamut kršil zakon o parlamentarni preiskovalni komisiji, ko je seznanil še nezaslišano pričo (direktorja SOVE) z vsebino zaslišanja moje stranke in vsebino zaslišanja Boštjana Lindava."

Ob tem je zagovornik Bobnarjeve zapisal, da ni naključje, da se vse skupaj dogaja pod vodstvom poslanca Gibanje Svoboda. "Dejansko gre vse v smeri kaznovanja in diskreditacije Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava samo zato, ker sta si, na podlagi zakona, upala opozoriti na nepravilnosti in sume nezakonitega ravnanja."

Ob enem tudi zavrača očitke, da naj bi Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav s svojim pričanjem ščitila ruske vohune in vplivala na potek kazenskega postopka. Označuje jih kot "absurdne". Zaključil je, da je namen vmesnega poročila politično obračunavanje in linč, "kot ga še nismo bili priča".

Odzval se je tudi Lindav in kritiziral domnevno operiranje poslancev Gibanja Svoboda s tajnimi podatki. Predsednika komisije je obtožil, da ne opravlja svoje naloge pri objektivnem ugotavljanju dejanskega stanja in zbiranju dokazov. "Javnost je priča politični likvidaciji dveh posameznikov, ki sta upala govoriti o sumih zlorabe oblasti, kakršni še nismo bili priča v času samostojne države," je še zapisal v sporočilu za javnost.