Banka Slovenije in prirejanje dokumentov. Komu verjeti?

Finančni minister Dušan Mramor in državna sekretarka Mateja Vraničar sta vladni ekipi na današnji seji izčrpno poročala o postopkih pri sanaciji bančnega sistema ter zagotovila, da so potekali transparentno in zakonito.

"Na prvi pogled ni nikakršnih ocen, da bi prihajalo do nepravilnosti, saj je to nenazadnje nadzirala tudi Evropska komisija in je šlo skozi vrsto preverjanj," je povedal podpredsednik vlade in minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je zaradi odsotnosti premierja Mira Cerarja vodil današnjo sejo.

Banka Slovenije je po njegovih besedah del institucije Evropske centralne banke, vlada pa se v njene odločitve ne more neposredno vmešavati. S tem je odgovoril tudi na vprašanje glede odgovornosti vlade, ki je potrdila sklepe, ki jih je predlagala Banka Slovenije. A Koprivnikar za zdaj ne govori o možnosti, ali bi morda spremenili zakonodajo v smislu večjega nadzora nad osrednjo banko.

Jazbec je očitke zavrnil

V zadnjih dneh so namreč v javnosti precej prahu dvignili očitki v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi Banke Slovenije pri ukrepih za sanacijo bank konec leta 2013 in lani. Jazbec je očitke, da so prirejali dokumente in manipulirali s podatki, zavrnil in predstavil potek takratnih dogodkov in odločitev.

Politične stranke pa so se zavzele za preiskavo okoliščin.Tedaj bodo lahko ugotavljali tudi odgovornost osrednje banke, menijo v koalicijskih strankah.

Erjavec: Če so bile nepravilnosti, bo DZ terjal odgovornost Jazbeca

Prvak DeSUS Karl Erjavec in predsednik SD Dejan Židan za zdaj pravita, da nimata razloga za dvom v vodstvo Banke Slovenije. Če se bo izkazalo, da so bile nepravilnosti, je po Erjavčevih besedah jasno, da bo DZ terjal odgovornost Jazbeca. Vlada je bila pri odločitvah glede dokapitalizacije vezana na podatke osrednje banke, je še dejal. Sam je sicer še v sredo izpostavil vprašanje, ali je bilo treba banke dokapitalizirati v takšnem obsegu, danes pa ne verjame, da je bančna luknja manjša oz. se prej kot to boji, da je večja. Po njegovih ocenah je bila dokapitalizacija ustrezna, a "če bodo banke spale, nismo nič storili".

Tako je Erjavec podprl tudi možnost začasne zaustavitve prodaje NKBM, kar je danes predlagal poslanec njegove stranke Uroš Prikl. "Glede na dvome in sume, ki se pojavljajo v javnosti, bi bilo prav, da se ti postopki začasno ustavijo in se pregleda, kako je potekala dokapitalizacija," je po seji vlade povedal Erjavec. Dodal je, da je v tem delu odgovornost Banke Slovenije, saj je na seji, ko je vlada sprejemala sklep o dokapitalizaciji, sodeloval tudi guverner. Sicer pa je še enkrat opozoril, da morajo organi pregona bolj intenzivno voditi postopke zoper odgovorne v bankah, ki so omogočili bančno vrzel, pri čemer opozarja na tajkunske zgodbe.

Židan čaka na pojasnila

Židan pobude za zaustavitev prodaje NKBM ne pozna podrobno. "A vedno, kadar gre za sume in za državno premoženje, je potreben dvojni premislek," je prepričan. Tudi on je izpostavil, da si bo mnenje o vseh očitkih Banki Slovenije bolj podrobno ustvaril potem, ko bo slišal Jazbečeva pojasnila. Guverner je po njegovih besedah pogosto prihajal, ko je bilo treba bankam pomagati. Zato verjame, da bo pojasnila dal tudi zdaj, ko vlado zanimajo nekatere podrobnosti.

Predsednik SD se sicer ne izreka o tem, ali bi bilo treba razkriti metodologijo za ugotavljanje bančne luknje, saj ne ve, ali je to povsem v skladu s pravim redom EU. Vendar pa se sam zavzema za transparentnost.

Cerar pričakuje, da se bo kmalu vse razjasnilo

Cerar je ob prihodu na zasedanje voditeljev držav in vlad EU v Bruslju ponovil, da zadevo pozorno spremlja, po današnji seznanitvi vlade s trenutnimi dejstvi pa pričakuje, da se bo v naslednjih dneh, tednih povsem razjasnilo, kaj se je dejansko dogajalo.

Vlada je po njegovih besedah danes in že v sredo pristojne organe pozvala, da se na to odzovejo in da ukrepajo. Vlada namreč, tako premier, nima neposredne pristojnosti nadzora, bodo pa organi pregona v okviru svojih pristojnosti preučili vloženo ovadbo s strani malih delničarjev. "Počakajmo, da razčistimo zadevo do te mere, da bodo dejstva jasna, nato pa bo, če se bo izkazalo, da je bilo kar koli narobe, treba zelo jasno ukrepati," je napovedal.

Postopek privatizacije NKBM po njegovih besedah teče normalno dalje v skladu s postopki in merili. Slovenski državni holding trenutno sicer proučuje zavezujoče ponudbe in se pogaja z interesenti.

Večina je vedela, v kaj se spušča

Več deset tisoč malih delničarjev je zaupanje v banke izgubilo že konec leta 2013, ko jih je država razlastninila in so ostali brez vloženega premoženja. Enako velja za imetnike t. i. podrejenih obveznic, ki ostajajo brez skupaj skoraj 600 milijonov vloženih evrov. A razen redkih izjem gre vsekakor za ljudi, ki so natančno vedeli, v kakšno tveganje se spuščajo, so danes poročali v oddaji 24UR.

Danilo Peteh je eden tistih, ki je za več deset tisoč evrov vredne podrejene obveznice v Banki Celje pričakoval kar 8-odstotne obresti, in zdaj izgubil vse. Prepričan je, da bo denar na koncu dobil nazaj. Po sodni poti. V nasprotnem primeru "lahko to Republiko Slovenijo primerjam edino z državami, kot so Mjanmar, Severna Koreja, Bocvana ... Eni smo bolj enaki, drugi so manj enaki, tretji smo najmanj enaki," je povedal.

A dejstvo je, da je med obvezničarji ogromno znanih in bogatih – npr. športnik Primož Kozmus, podjetje Elektronček enega najbogatejših Slovencev Joca Pečečnika, nekdanji predsednik uprave propadlega NFD Holdinga Stanislav Valant, poslovnež Darij Južna, ki je bil obsojen zaradi zlorabe položaja in pranja denarja, in akademik Tadej Kotnik, ki je z nedavno kolumno v Financah poskrbel za afero Banka Slovenije. Za nekatere bi težko rekli, da niso vedeli, v kaj se spuščajo, saj naj bi podrejene obveznice spadale med donosne, a tvegane naložbe.

"Delnica je lastniški vrednostni papir, obveznica pa dolžniški vrednostni papir, kar se tiče izdajatelja. Torej iz tega vidika je delnica bistveno bolj špekulativni papir kot obveznica," še pravi Peteh. A vendarle naj bi bilo med podrejenci kar nekaj špekulantov. Menda je tudi zaradi njihove moči, vpliva in poznanstev zgodba zdaj tako odmevna.

Komu verjeti?

Ekonomisti in bančniki, ki so že jeseni 2013 Banko Slovenije pozivali k razkritju podatkov, se strinjajo, da banka še do danes ni predstavila vseh ključnih informacij, povedali so le splošne puhlice. A kljub temu je po mnenju vseh jasno: pri naših bankah so bili uporabljeni preveč ekstremni scenariji in preostri kriteriji. Poleg tega je bilo vprašljivo tudi vrednotenje sredstev. Zunanji ocenjevalci NLB so namreč pri državnih obveznicah zahtevali 10-odstotni popust, pri tržnih vrednostnih papirjih 25, pri netržnih pa celo 45-odstotnega. A niti tega se niso držali v vseh primerih. Znana je zgodba z delnicami Letrike, ki so jih ocenili na dobrih 10 evrov, čeprav so bile na borzi vredne 30, junija lani pa je bila družba prodana po 67 evrov za delnico. In to ni edina izjema, še več nenavadnih cenitev naj bi bilo pri nepremičninah.

Zakaj je Banka Slovenije to dovolila, ne ve nihče, saj je Jazbecv enem od intervjujev izjavil: "Metodologija in predpostavke so stvar vsakodnevnih pogajanj in usklajevanj." Torej so na to lahko vplivali, pa niso. Nekateri naši sogovorniki celo dopuščajo možnost, da so bile določene terjatve na slabo banko namerno prenešene po tako nizkih cenah, zato predlagajo temeljito preiskavo. Še dlje je šel ekonomist Jože Damijan, ki je neomajen: "Ni treba narediti samo preiskave delovanja Banke Slovenije in Ministrstva za finance, ampak tudi forenzični pregled aktivnosti vseh akterjev, vključno z ECB in Evropsko komisijo," meni.