Dom upokojencev bo zaposlil šest delavk iz Nepala: 'Kadra v Sloveniji ni'

V letu 2024 je Dom starejših občanov (DSO) Tabor na zavod za zaposlovanje objavil 296 povpraševanj za delavce. A slednje je, kot so poudarili, prineslo zanemarljiv delež novih delavcev.

Tudi zaposlitev delavcev iz bivših republik ni prinesel boljših rezultatov, so povedali. Po opravljenem pogovoru s kandidati iz bivših republik, se ti za prihod v Slovenijo niso odločili. Razlog za to so po njihovih besedah predvsem premajhne plače in visoki stroški najemnin za stanovanja v Ljubljani, če stanovanje oseba sploh uspe najti. "Tudi tisti, ki so prišli, so zelo hitro prekinili delovno razmerje," nam je povedala direktorica doma Zlata Marin.

Zato so se odločili bazen morebitnih zaposlenih še nekoliko razširiti. Trenutno se tako dogovarjajo za prihod šestih delavk iz Nepala. "Za ta ukrep smo se odločili, ker v Sloveniji enostavno ni kadra, ki bi delal v DSO" je dejala Marinova ter poudarila, da pomanjkanje delavcev pogojuje zmanjševanje kapacitet (prazne sobe), ta pa zmanjševanje prihodkov, ki so potrebni za pokrivanje stroškov.

Ta hip sicer za izvajanje zdravstvene nege in oskrbe potrebujejo 21 delavk. Delavke iz Nepala bodo izvajale storitev oskrbe, kasneje pa mogoče tudi zdravstveno nego, saj imajo za to potrebno izobrazbo iz zdravstva.

Zaradi pomanjkanja zaposlenih prazne postelje v vsakem četrtem DSO-ju

Na veliko pomanjkanje delavcev v socialnovarstvenih zavodih opozarjajo tudi v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS). Anketa, v kateri je lani sodelovalo 79 socialnovarstvenih zavodov, je pokazala, da je v lanskem letu zanimanje iskalcev zaposlitve za takšno delo "strmoglavilo na najnižjo raven doslej". Domovi za starejše in posebni zavodi za odrasle so namreč uspešno zaključili le 27 odstotkov razpisov za zapolnitev prostih delovnih mest.

Leto pred tem je delež uspešno zaključenih razpisov dosegel 30 odstotkov, leta 2020 pa več kot 50 odstotkov. "Razmere so zaskrbljujoče zlasti pri poklicih, ki so ključni za delovanje socialnovarstvenih zavodov, kot so bolničarji-negovalci, dietni kuharji, srednje in diplomirane medicinske sestre ter socialne oskrbovalke, ter v gorenjski, osrednjeslovenski in goriški regiji," so poudarili. Zaradi pomanjkanja zaposlenih ima po njihovi oceni prazne postelje že vsak četrti dom za starejše v Sloveniji.

"Ob hudi kadrovski krizi tako domovi nimajo druge izbire, kot da poskušajo kadrovski izpad nadomestiti tudi s tujimi delavci." Po podatkih ankete je delež tujih delavcev v domovih za starejše in posebnih zavodih lani dosegel skoraj šest odstotkov; največ tujih delavcev imajo domovi v osrednji Sloveniji (13,35 odstotka), na Goriškem (8,35 odstotka) in Gorenjskem (7,44 odstotka). Največ tujih delavcev medtem prihaja iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške, Severne Makedonije in Kosova. Delavci iz drugih držav pa so bili v času izvajanja ankete redkejši, šlo je večinoma za posamične primere, so povedali na SSZS.

Delavci se bodo učili slovenščine

Kako bo z jezikovno bariero? V DSO Tabor so nam povedali, da se ta pojavlja tudi pri zaposlovanju delavcev iz bivših republik. "Seveda imamo namen delavce izobraževati oz. učiti slovenskega jezika. V času učenja pa se bomo posluževali različnih prevajalnikov," so dejali. 

Skupnost socialnih zavodov se strinja, da je zaradi narave dela zaposlenih v domovih za starejše zmožnost komunikacije v slovenskem jeziku bistvenega pomena. Pojasnili so, da domovi vlagajo veliko truda v integracijo tujih delavcev, vključno s podporo pri učenju jezika ter vključevanjem v delovno in družbeno življenje. "Ker je doslej večina tujih delavcev prihajala iz držav nekdanje Jugoslavije, je bilo to nekoliko lažje, a ne glede na državo izvora je za uspešno delo integracija v novo okolje z učenjem slovenskega jezika nepogrešljiva," so ocenili.

Razvoj integracijskih programov ob zaposlitvi tujcev pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe je sicer tudi eden izmed ukrepov lani sprejetega Zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe.

In kaj ob vsem tem pričakujejo od države? DSO Tabor si želi predvsem, da bi jim država pomagala pri nastanitvi delavcev iz tujine. "Podobno kot v primeru študentskih in dijaških domov - da bi pomagali zagotoviti sobe s souporabo kuhinje in kopalnice, ki bi bile seveda cenovno sprejemljive, saj bodo delavci delali za minimalno plačo," so dejali.

V SSZS so medtem poudarili plače in pogoje dela. "Če delovna mesta niso privlačna za iskalce zaposlitev, delavcev preprosto ne moremo dobiti – ne glede na druge ukrepe." Dodali so, da so bili vsi dosedanji vladni ukrepi "izrazito nezadostni in prepozni", prav tako premika na bolje ni prinesla plačna reforma. Menijo, da bi morala biti osnovna plača zaposlenih v tej dejavnosti že v izhodišču za najmanj 20 odstotkov višja od primerljivih delovnih mest.

"To bi omogočilo, da bi bili konkurenčni drugim panogam, da bi lahko privabili in zadržali visokokakovostne kadre ter prepoznali zahtevnost, težavnost in odgovornost njihovega dela, zlasti pri skrbi za najranljivejše skupine v družbi," so ocenili. Poudarili pa so še, da že dlje časa zahtevajo sprejetje posodobljenih kadrovskih normativov za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije ter njihovo postopno uveljavljanje. Obstoječi so namreč, kot ocenjujejo, povsem zastareli.