Zaradi spora med nekaterimi lekarnami in Vzajemno, je informacijski pooblaščenec proti slovenskim lekarnam in vsem zavarovalnicam, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, uvedel postopke inšpekcijskega nadzora in izdal odločbo, s katero je zapovedal pošiljanje osebnih podatkov in njihov način pošiljanja, je sporočila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.
V postopku je pooblaščenec ugotovil, da med zavarovalnicami in lekarnami poteka tudi spor o pošiljanju osebnih podatkov. Gre za sledeče osebne podatke zavarovancev: številka police zdravstvenega zavarovanja, številka kartice zdravstvenega zavarovanja, datum rojstva, spol, naziv zdravila oziroma medicinsko-tehničnega pripomočka ali šifra zdravila oziroma medicinsko-tehničnega pripomočka, količina izdanih zdravil oziroma medicinsko-tehničnih pripomočkov, datum izdaje zdravila oziroma medicinsko-tehničnega pripomočka.
Ker je med temi podatki tudi občutljiv osebni podatek, ki kaže na zdravstveno stanje posameznika, je pooblaščenec vsem upravljavcem zbirk osebnih podatkov odredil, da morajo osebne podatke med njihovim prenosom preko telekomunikacijskih omrežij zavarovati tako, da jih posredujejo in sprejemajo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa na način, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost.
V teh odločbah je pooblaščenec odločal zgolj o osebnih podatkih, ki jih lekarne morajo pošiljati zavarovalnicam, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in so zaradi tega vključene tudi v izravnalne sheme, ni pa se spuščal v odločitev o višini nadomestila za posredovanje podatkov. Ker nobena zakonska določba ne našteva osebnih podatkov taksativno, je pooblaščenec z vidika svojih pristojnosti tako ohlapni normi napolnil z drugimi pravnimi normami.
Kakršno koli dogovarjanje za višja ali nižja nadomestila ne more iti na škodo posredovanja potrebnih osebnih podatkov, ki jih po oceni pooblaščenca lekarne ne smejo prekiniti, če pride do spora o višini nadomestila, saj posredovanje osebnih podatkov ni predmet svobodnega dogovarjanja na trgu, temveč je zapovedano z zakonom zaradi izvajanja javnega interesa Slovenije. Na nasprotni strani, na strani zavarovalnic, pa ne more prenehati obveznost plačevanja nadomestila za posredovanje podatkov, še manj pa obveznost plačila samega zdravila (v višini, ki ga krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje). Brez osebnih podatkov ne moreta funkcionirati ne izravnavanje razlik v stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami na podlagi izravnalnih shem, ne izplačevanje škodnih dogodkov, obe vrsti posla pa izhajata iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Zavarovalnice so upravičene pridobivati osebne podatke na podlagi veljavne zakonodaje. Pooblaščenec posebej poudarja, da morajo zavarovalnice in tudi drugi upravljavci zbirk osebnih podatkov, kamor sodijo v obravnavanem primeru seveda tudi lekarne, s podatki ravnati skladno z namenom, za katerega so podatke pridobile (osebne podatke v izreku lahko zavarovalnice uporabijo zgolj za izravnalne sheme in obračun škodnih dogodkov, lekarne pa za posredovanje podatkov zavarovalnicam in za nadzor nad pravilnostjo svojih obračunov ter morebitnih drugih namenov, ki jih določa drug zakon). Predvsem v zavarovalnicah se tako pridobljeni podatki ne smejo prenašati v zbirke osebnih podatkov drugih zavarovalnih poslov. Ker zakonska obveznost pošiljanja obstaja, morajo lekarne pošiljati podatke in nimajo diskrecijske pravice odločiti drugače, je še sporočila Pirc Musarjeva.
Bručan bo še enkrat poskusil uskladiti lekarne in Vzajemno
Lekarne so dolžne spoštovati zakon o zdravstvenem varstvu, ki ureja izravnalne sheme, je poudaril minister za zdravje Andrej Bručan. Zakon pa določa, da lahko nadomestilo za posredovanje podatkov znaša 0,75 odstotka, Bručan odgovarja na odprto pismo Lekarniške zbornice Slovenije, ki so ga v zbornici na ministra naslovili v torek. Novo navodilo je sicer pripravljeno, a bodo poskušali pred njegovo izdajo še nekatere stvari uskladiti, je še pojasnil.
Zakon se lahko tudi spremeni, če bo potrebno, pravi minister, ob tem pa dodaja, da za to trenutno "ne vidi nobene potrebe". Komisija, ki je ustanovljena, mora v dveh mesecih pripraviti nove pogoje, predpise in principe in na podlagi tega bo seveda tudi prišlo do predloga za spremembo zakonodaje, je še pojasnil minister.
V prvotnem predlogu zakona je bila za nadomestila predlagana zgornja meja 1,5 odstotka, a je v času parlamentarne razprave zdrsnila na 0,75 odstotka. Ta predlog je bil v DZ sprejet s popolno podporo, zato morajo lekarne po ministrovem mnenju delati v skladu z zakonom. Večina lekarn v Sloveniji to tudi počne, majhen odstotek lekarn, ki sledijo "nekim pritiskom vodstva Lekarniške zbornice", pa tega ne počne, ugotavlja minister. Zakon spoštujejo tudi vsi drugi izvajalci zdravstvenih dejavnosti in pošiljajo zahtevane podatke, še poudarja minister.
Če bi se grožnje lekarn o zaračunavanju doplačila zavarovancem uresničile, bi to padlo na ministrstvo, je še dejal Bručan, ki je ob tem dodal, da je z navodilom skušal le zavarovati zavarovance pred nepotrebnimi potmi. Meni pa, da je neetično s strani lekarn, da so se sploh spustile v ta postopek.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.