Komisija državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (Kviaz) se je seznanila s predlogoma proračunov za leti 2002 in 2003 v tistem delu, ki se nanaša na finančni načrt državnega zbora. Komisija je sprejela sklep, s katerim predlaga vladi, da v dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2002 za materialne stroške zagotovi 630 milijonov tolarjev (prvotni predlog vlade 553,8 milijona tolarjev, prvotni predlog DZ pa 687,2 milijona tolarjev), v letu 2003 pa 715 milijonov tolarjev (prvotni predlog vlade 635,2 milijona tolarjev, prvotni predlog DZ 751 milijonov tolarjev); za investicije in investicijsko vzdrževanje pa v letu 2002 530 milijonov tolarjev (prvotni predlog vlade 295 milijonov tolarjev, prvotni predlog DZ 609 milijonov), v letu 2003 pa 650 milijonov tolarjev (prvotni predlog vlade 316,7 milijona tolarjev, prvotni predlog DZ 854,5 milijona tolarjev). Pri tem je poudarjeno, da v ta sredstva ni vključeno eventualno reševanje prostorske problematike parlamenta, ki se bo reševala sproti, ko bo DZ uspel pridobiti dodatne prostore v bližini parlamenta, nove zaposlitve pa se bodo financirale iz proračunske rezerve.
Generalna sekretarka DZ Jožica Velišček je članom komisije pojasnila, da je bil finančni načrt DZ septembra potrjen na kolegiju predsednika DZ, z njim načrtovana sredstva pa bi zagotovila kolikor toliko normalno delo parlamenta. Predlog vlade predstavlja hudo krčenje načrtovanih sredstev DZ, je poudarila Veliščkova in dodala, da pred vložitvijo proračunov v parlament ni bilo opravljeno usklajevanje v skladu z zakonom o javnih financah.
Državni zbor je ravnal v skladu z zakonom, finančno ministrstvo je tako njihov predlog dobilo v začetku septembra, po mnenju Veliščkove pa bi morali na ministrstvu najti čas tudi za uskladitev s parlamentom, ne pa, da je prvo usklajevanje potekalo šele včeraj. Kot je pojasnila, so na usklajevanjih še posebej izpostavili postavki materialni stroški in investicije, saj je parlamentarna zgradba stara več kot 50 let, nekatere stvari pa v tem času niso bile posodobljene, kot npr. elektrika, razsvetljava, razne napeljave, itd. Opozorila je še na veliko prostorsko stisko parlamenta, ki že onemogoča normalno, kvalitetno delo DZ. Tako so se včeraj uskladili o povečanju sredstev za omenjeni dve postavki.
Predstavnik finančnega ministrstva je pojasnil, da so do tako drastičnega znižanja sredstev prišli na podlagi linearnega zniževanja sredstev, ki ni pravičen do vseh proračunskih uporabnikov. Sicer pa bo vlada v dopolnjenem predlogu proračuna upoštevala včeraj usklajene številke za nekatere proračunske postavke pri finančnem načrtu DZ. Opozoril je še, da se zaradi znanih dogodkov 11. septembra ne ve več, kakšna bo gospodarska rast, BDP, itd., verjetno pa bodo javnofinančne razmere v letu 2002 še težje.
V zvezi s finančnim načrtom DZ je svoje pripombe predstavil le vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič, ki je zagovarjal tezo, da mora biti državni zbor samostojna finančna postavka brez prosjačenj na ministrstvu za finance. Po njegovem bi bilo tudi potrebno pripraviti celoviti načrt renoviranja zgradbe DZ, saj so npr. v letu 2000 v proračun vrnili predvidena sredstva za investicije, ki ga v tistem letu pač niso porabili.
Predlog sestave ustavne komisije
Parlamentarno ustavno komisijo, ki bo obravnavala predloge za začetek postopka za spremembo ustave, bo v skladu z dosedanjo tradicijo vodil predsednik državnega zbora Borut Pahor (ZLSD), za njenega podpredsednika pa bo Kviaz predlagal Franceta Cukjatija iz največje opozicijske stranke socialdemokratov. Tako bo imela poslanska skupina LDS v ustavni komisiji devet članov, in sicer naj bi na predlog kviaza liberalne demokrate zastopali Anton Anderlič, Richard Beuermann, Slavko Gaber, Leopold Kremžar, Maksimiljan Lavrinc, Irma Pavlinič Krebs, Jožef Školč, Davorin Terčon in Dušan Vučko; poslanska skupina SDS poleg že omenjenega Cukjatija predlaga še Miho Brejca, Janeza Janšo in Andreja Vizjaka; združena lista (ZLSD) bo poleg predsedniškega mesta imela še dva člana, in sicer naj bi jo zastopala Miran Potrč in Danica Simšič; poslanska skupina SLS+SKD predlaga Janeza Podobnika in Francija Rokavca; dva člana, in sicer Jožefa Bernika in Alojza Peterleta, bo imela tudi NSi; tri najmanjše poslanske skupine pa po enega, in sicer naj bi DeSUS zastopal Anton Delak, SMS Igor Štemberger, SNS pa Sašo Peče. Narodni skupnosti pa bo, kot so se danes še strinjali člani kviaza, zastopal Roberto Battelli.
Po omenjenem ključu bosta imeli LDS in ZLSD v ustavni komisiji skupaj kar 12 poslancev, torej polovico glasov. Državni zbor bo lahko komisijo ustanovil že prihodnji teden, ko se začne oktobrsko zasedanje, in s tem izpolnil pogoje za uradni začetek postopka za spremembo ustave.
V 24-članski ustavni komisiji bodo po t.i. proporcionalnem ključu zastopane vse poslanske skupine. Slovenska nacionalna stranka (SNS) je sicer na mesto podpredsednika parlamentarne ustavne komisije predlagala Saša Pečeta, vendar je kviaz takšen predlog zavrnil in soglasno podprl Franceta Cukjatija (SDS).
