Dolgovi poplačani, priljubljena planinska koča v roke občini Postojna

"Koča Mladika nad Postojno, najlepši razgled po celotni dolini, brez sosedov in z asfaltiranim dovozom. Kaj več bi si lahko zaželeli?," je v nepremičninskem oglasu novembra lani zapisalo Planinsko društvo (PD) Postojna in obžalovalo, da je zaradi dolgov, ki so nastali pri investiciji v kočo na Nanosu, prisiljeno stopiti v prodajo tako edinstvene koče, kot je Mladika.

82 kvadratnih metrov velik objekt, ki ima za lokalno skupnost velik pomen, so prodajali za 185.000 evrov. 

Nato pa je občina Postojna izkoristila predkupno pravico in jo kupila.

"To je izletniška točka občanov Postojne, postojnski park Tivoli, hiter sprehod do koče in nazaj pomeni urico trekinga ... Prav je, da je v javni lasti in je dostopna vsem, ne pa, da bi prišla v zasebno last, se ogradila in bila vikendica nekomu, ki so to lahko privošči," je odločitev za Radio Koper utemeljil postojnski župan Igor Marentič. 

Člani PD Postojna so o novem lastniku odločali na izrednem občnem zboru in se soglasno odločili, da kočo prodajo občini. "Čeprav smo imeli tudi ponudbo za več denarja, je nekako prevladalo mnenje v društvu, da je prav, da koča ostane v skupni lasti," pa je pojasnila predsednica Neva Šemrov.

Občina tako najprej načrtuje priklop tekoče vode, uredili bodo tudi igrala pred kočo, v samo kočo pa ne bodo posegali, saj je v povsem dobrem stanju. Občina bo objavila razpis za najem koče in upajo, da se bo trenutni najemnik odločil tudi za najem v prihodnje.

Društvo je denar prejelo na zadnji dan lanskega leta in takoj poravnalo kredite, ki so nastali zaradi obnove koče na Nanosu, še poroča Radio Koper. 

Spomnimo, ob objavi oglasa so se ponovno oglasili v eko civilni iniciativi Slovenije, kjer se, kot smo že poročali, bojijo razprodaje slovenskih planinskih domov. Glavnina planinskih koč v Sloveniji je v lasti planinskih društev, manjši del pa v lasti ostalih pravnih subjektov ali posameznikov. Od 159 planinskih koč, vpisanih v register pri PZS, jih je 132 last planinskih društev, 13 jih pripada lokalnim skupnostim, pet posameznikom, drugim subjektom (druga društva, agrarne skupnosti, ministrstvo, PZS) pa devet.

V eko civilni iniciativi Slovenije se po tem, ko so se razširile govorice o prodaji nekaterih slovenskih planinskih domov, bojijo razprodaje slovenskih planinskih domov. "Predvsem zato, ker so planinski domovi kot kritična infrastruktura zelo pomembni, sploh v času spremenjenih geopolitičnih in podnebnih sprememb ter so pomembni za reševanje v gorah. So del kulturne dediščine, edinstvena stavbna dediščina ter ponazarjajo delo udejanjenih vrednot, sodelovanja in spoštovanja do narave in gora," poudarjajo. 

Skrbi jih, da bi planinske koče pokupili tujci in onemogočili dostop in uporabo širšim množicam ljudi in da bodo planinski domovi, večinoma narejeni s prostovoljnim delom naših prednikov, zdaj na voljo le petičnim gostom in uporabljeni za zasebne rezidence. Skupaj z objekti se prodajajo tudi strateška zemljišča, ki so pomembna za gorsko reševanje. Ali smemo prepustiti te lokacije zasebnikom, se sprašujejo.