'Dolgoročno tako nizkih cen električne energije ne bo več'

Nagrada vključuje njegovo akademsko in znanstvenoraziskovalno delo z razvojem številnih optičnih in električnih simulatorjev ter merilnih sistemov, ki jih uporabljajo številni laboratoriji in industrija, ter njegovo angažiranost pri oblikovanju močne fotovoltaične skupnosti v Evropi in po svetu. Predstavlja mu, kot pravi, posebno priznanje za dosežke, ki presegajo meje laboratorija.

V prostem času navdušen jadralec je eden od pomembnih igralcev, zaslužnih za zelo hiter in izjemno obetaven tehnološki napredek v izkoriščanju energije sonca. V svojem laboratoriju ponosno pokaže na nekaj razvojnih projektov, medtem ko v roki drži majhno fotocelico, ki je deležna največje pozornosti svetovne javnosti – tandemsko sončno celico, razvito v ljubljanskem laboratoriju. Z njim smo govorili o največjih izzivih fotovoltaike in energetike nasploh, ki tudi po zaslugi geopolitičnih pretresov hitro pridobiva privržence po vsej Evropi.

Večkrat ste izpostavili, da bi bilo za pokritje vseh slovenskih potreb po elektriki treba s sončnimi celicami pokriti le 2 odstotka površine. Verjetno vseeno ni tako preprosto, kot se sliši?

To je izvedljivo, hkrati pa je to tudi inženirski izziv. Tukaj ne bo šlo le za sončne elektrarne, ampak za preplet različnih proizvodnih virov, vključno s hranilniki in pametnimi omrežji, ki bodo pametna toliko, kolikor bodo pametni proizvodnja in porabniki. In v tej luči pričakujemo digitalizacijo na področju pametnih omrežij, spremembo poslovnih in ekonomskih modelov na področju oskrbe z energenti. In če se malo pošalim, kot je Bitcoin spremenil investicijske kanale, tako bo digitalizacija spremenila poslovni svet v energetiki.

Kako globalni zapleti, predvsem v energetiki, vplivajo na razvoj tehnologij, povezanih s sončno energijo? Vojna v Ukrajini, tekma s časom za povečanje plinskih zalog pred zimo, pa evropska strategija REPowerEU?

Neposrednega učinka še ni občutiti, se bodo pa vsi ukrepi, ki jih vlade usmerjajo v energetsko neodvisnost, poznali. Ti odzivni časi so daljši kot le nekaj mesecev, a se bo izplačal ves trud vseh nas, ki smo bili prepričani, da je to ena najboljših rešitev, in ki smo ga z raziskavami in razvojem vlagali zadnja desetletja na področju fotonapetostnih modulov. Sonce je dosegljivo vsakomur in v tem kontekstu ni geostrateških odvisnosti kot v primeru fosilnih goriv, ki so zelo neenakomerno porazdeljena.

Kako bodo pametna omrežja spremenila oskrbo z elektriko?

Gre za usklajevanje proizvodnih virov in porabnikov ter zagotavljanje vseh tehničnih zahtev, po drugi strani gre pa za nov poslovni model, kajti energetika je posel in vsa ta pametna orodja in umetna inteligenca naj bi iskala optimum na stroškovnem delu, to pa seveda pomeni, da bomo v kratkem prišli na dinamičen tarifni sistem. To pomeni, da ne bo več dvotarifnega sistema, kot je dnevni-nočni tok, ampak se bodo tarife prilagajale glede na potrebe ter porabo in tukaj bodo vstopali novi poslovni subjekti, ki bodo omogočali, da bodo dodajali električno energijo, ali pa jo bodo porabljali takrat, ko bo to potrebno, tudi na 15 minut.

Ali to nezadržno vodi v višje položnice za elektriko?

Mogoče. Zavedati se moramo, da je električna energija v Sloveniji mnogo cenejša – dvakrat cenejša kot v Nemčiji ali Avstriji, dvainpolkrat cenejša kot v Italiji – in to je seveda dodaten pritisk na energetsko draginjo, kjer si ne moremo privoščiti višjih cen, toda zavedati se moramo, da dolgoročno tako nizkih cen ne bo več.

Še vedno pa se ne zavedamo, da bo pred namestitvijo velikih kapacitet sončnih elektrarn, o katerih govorite, treba nadgraditi tudi omrežje, kjer že zdaj zaznavajo težave ob priključitvah novih sončnih elektrarn.

Potrebna bodo velika vlaganja, o katerih se je nova vlada že zavezala. Močno občutimo tudi pomanjkanje kadrov, treba jih bo vzgojiti, kar je izziv za tehniške fakultete.

Govorite o novih poslovnih modelih. Kaj pa menjava družbeno-ekonomskega sistema, brez katerega zeleni prehod ne bo mogoč in h kateremu pozivajo okoljski znanstveniki po vsem svetu, menite, da je to mogoče?

Menim, da je mogoče, vendar postopno. Revolucije ne moremo doseči, ker smo vsi v letalu med letom in med letom spreminjamo smer. Vsekakor pa gre za velike spremembe elektroenergetskega sistema, velik inženirski izziv sprememb sistema, ki uspešno zagotavlja energijo že stoletje, in temu primerno je tukaj vloga znanstvenikov ter inženirjev pomembna, da naredimo prehod v dobro vseh nas.

V dolgoročni strategiji razvoja elektroenergetskega sistema so opisani različni scenariji, med njimi tudi gradnja JEK2, za katerega se zdi, da v Sloveniji pridobiva čedalje več privržencev. Kaj menite vi?

Nisem jedrski strokovnjak, zagotovo pa moramo izkoristiti vse obstoječe vire. Če napovedi po elektrifikaciji naših življenj v strategiji držijo, bomo do leta 2050 zagotovo potrebovali nove vire. Na prioritetni listi je tudi nova jedrska elektrarna, za katero pa po mojem poznavanju in oceni še ni jasno, ali naj bi bila modularna ali velika, kako velika, predvsem pa Slovenija mora s Hrvaško rešiti tudi problem razgradnje obstoječih jedrskih odpadkov.

Razvoj na področju sončnih celic je izjemen. Proti koncu prejšnjega stoletja so znanstveniki uspeli doseči 20-odstotne izkoristke sončne energije, zdaj beremo že o 40 odstotkih. Kje je meja?

Mejnik 30 odstotkov je nedavno presegla švicarska raziskovalna skupina – govorimo o tehnologiji, ki se trenutno vgrajuje v sončne elektrarne. Absolutni rekord je pri 47 odstotkih in magična meja 50 odstotkov je na dosegu, vendar pa bi bile te sončne celice predrage, da bi jih lahko na veliko uporabljali. Zelo intenzivno raziskujemo na področju vpeljave fotonapetostnih modulov tako v vozila kot v infrastrukturo, tako v stavbe kot v fasadne elemente, za plovila po morju in zraku.

O zelenem vodiku je veliko nejasnosti. Kaj je zeleni vodik in kako je povezan s fotovoltaično industrijo?

Vse presežke sončnih elektrarn, namesto, da bi zmanjševali proizvodno moč, usmerimo v elektrolizo, torej v proizvodnjo zelenega vodika. Na ta način uravnavamo tudi napetost v omrežju in to zagotavlja stabilnost. Največ presežkov bo poleti, ko imamo največ sonca, kar je lahko tudi petkratnik trenutnih potreb. Za zdaj ga še dodajajo zemeljskemu plinu. Sodobnejši plinovodi so že danes prilagojeni za transport vodika, zato njegov naravni naslednik omogoča energetsko neodvisnost, je pa še izziv, kako ga skladiščiti. Vodik bo igral pomembno vlogo tudi v transportu – tovornih vozilih, ladjah, kar bo bistveno pripomoglo k zmanjšanju toplogrednih izpustov. Pred energetsko krizo se ekonomsko še ni izplačal, glede na trenutne cene plina pa tudi zeleni vodik zdaj že prinaša dobičke.

Kje so pri vašem delu največji izzivi?

Najprej konkurirati največjim s svojo majhnostjo. Omejeni smo na določene segmente znotraj fotovoltaike, kjer želimo biti najboljši, in to nam zaenkrat dobro uspeva.