10. januar 2007: Ministrstvo za zdravje je objavilo razpis za izvedbo gradbenih in obrtniških del za prvo fazo gradnje nove ljubljanske urgence, in sicer za dograditev, rekonstrukcijo in adaptacijo diagnostičnega, terapevtskega in servisnega objekta. Vrednost te faze so ocenili na 19,8 milijona evrov.
18. julij 2007: Minister za zdravje Andrej Bručan je s konzorcijem podjetij z vodilnim partnerjem SCT podpisal pogodbo za izvedbo gradbeno-obrtniških del na objektu nove urgence. Dela naj bi končali konec leta 2009. V naslednjih fazah projekta, ki naj bi ga v celoti zaključili leta 2011, naj bi nove prostore dobili še center internistične intenzivne medicine, kardiovaskularna intenzivna terapija, center intenzivne terapije, nekatere skupne službe vsem tem službam (laboratoriji, sterilizacija, lekarna in kuhinja) ter heliport. Celoten projekt so na ministrstvu ocenili na 95,2 milijona evrov.
24. julij 2007: Minister za zdravje Andrej Bručan in generalna direktorica UKC Ljubljana Darinka Miklavčič sta položila temeljni kamen nove urgence.
15. november 2007: Na gradbišču nove urgence so se začela pripravljalna dela.
avgust 2008: UKC Ljubljana in ministrstvo sta podpisala dogovor o spremembi projekta gradnje urgence, s katerim se je projekt bistveno razširil.
november 2008: Ob 50-letnici ljubljanske Internistične prve pomoči je takrat že bivši minister Bručan dejal, da naj bi do konca leta dokončali školjko novega objekta urgence, leta 2011 pa naj bi bil zaključen celoten projekt.
pomlad 2009: Gradnjo urgence so ustavili, ker je bil projekt narejen le za konstrukcijo, pritličje in tretjino prometnega terminala. Prekinitev del naj bi trajala 14 mesecev, v tem času pa naj bi pridobili projektno dokumentacijo in dovoljenja, izbrali izvajalce ter odpravili napake – med drugim porušili že zgrajene jaške za dvigala in dovozno pot, ker so bili jaški premajhni za bolniške postelje, dovozna pot pa preozka za tovornjake. Rok za dokončanje projekta so zamaknili v leto 2012, predvidene stroške pa s 95 milijonov zvišali na okoli 100 milijonov evrov.
januar 2010: Dela na novi urgenci so se nadaljevala – podrli so napačno zgrajene jaške in dovozno pot ter pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo zgornjega nadstropja.
junij 2010: Na vrhuncu gospodarske krize je vlada z rebalansom proračuna oklestila investicije v zdravstveni resor za skoraj 40 odstotkov oz. skoraj 50 milijonov evrov. Dela na ljubljanski urgenci so zamaknili v 2011, razlog za to so bili tudi novi zapleti pri gradnji.
september 2010: Gradbeno podjetje Vegrad je šlo v stečaj, s tem pa se je ustavila tudi gradnja urgence. SCT je sicer zagotovil, da bo prevzel tudi Vegradove obveznosti, a je nato tudi sam končal v stečaju.
marec 2011: Ministrstvo za zdravje je odstopilo od pogodbe z gradbenim konzorcijem SCT, Vegrad in GPG ter začelo iskati novega izvajalca za dokončanje projekta. Predvideni zaključek del so premaknili na konec leta 2014.
marec 2012: Ministrstvo za zdravje, ki ga je vodil Tomaž Gantar, je razveljavilo dva razpisa v vrednosti skupaj 60 milijonov evrov za izvedbo gradbeno-obrtniških del ter strojnih in elektro instalacij z instalacijsko opremo. Kasneje so objavili nov razpis za nujna dela za vzpostavitev dela nove urgence, ki bi obsegal približno tretjino končne velikosti.
6. februar 2013: Kot prvi dokončani objekt v okviru gradnje nove urgence so namenu predali novi heliport, vreden 5,56 milijona evrov.
marec 2014: Predvideni rok za končanje del se je znova zamaknil. Na ministrstvu za zdravje so napovedali, da bi okoli tretjino celotnega projekta nove urgence lahko dokončali do sredine leta 2016, preostali dve tretjini pa takrat, ko bo denar.
september 2014: Ministrstvo za zdravje je objavilo javni razpis za izvedbo gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del ter dobavo in montažo vgradne opreme na objektu urgence; za dokončanje pritličja objekta so zagotovili 22 milijonov evrov.
november 2014: Strokovna komisija za vodenje javnega naročila gradnje druge faze urgence je objavila čistopis razpisne dokumentacije in ob tem pripravila tudi spremembe razpisnih pogojev. Podaljšali so rok za izgradnjo druge faze urgence, končana naj bi bila v letu in pol. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je napovedala, da bo urgenca v celoti zaključena v roku dveh ali treh let.
marec 2015: Med petimi ponudbami, ki so prispele na razpis za gradnjo druge faze urgence, je ministrstvo izbralo drugo najcenejšo, SGP Pomgrad. Po pritožbi pa je junija spremenilo odločitev in posel oddalo najcenejšemu ponudniku, Kolektor Kolingu.
28. maj 2015: Zdravniki v UKC Ljubljana so med stavko posebej opozorili na razmere na ljubljanski urgenci, ki so jih označili za neživljenjske tako za delo zdravstvenega kadra kot za bolnike.
avgust 2015: Kolektor Koling je začel dela, potem ko je julija z ministrstvom za zdravje podpisal pogodbo za gradnjo druge faze ljubljanske urgence. Rok za dokončanje del je bil marec 2017.
4. april 2017: Rok za končanje druge faze gradnje so zaradi nekaterih gradbenih del pri vstopnem terminalu podaljšali.
30. avgust 2017: Kolektor Koling je končal drugo fazo urgence, sledilo je še opremljanje. Za drugo fazo je bilo namenjenih 21,8 milijona evrov, medicinska in druga oprema je stala še 2,2 milijona evrov. Skupaj investicija znaša skoraj 24 milijonov.
14. november: Odprli so novo urgenco, ki obsega prostore splošne nujne medicinske pomoči in internistične prve pomoči. Za gradnjo zadnje, tretje faze urgence, v okviru katere bi med drugim dobili novo kirurško urgenco, naj bi ministrstvo objavilo razpis spomladi. Ocenjena vrednost del za tretjo fazo je 70 milijonov evrov, v državnem proračunu je v prihodnjih dveh letih za ta namen rezerviranih 35 milijonov evrov.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.