Dolg mariborske nadškofije 17,4 mio evrov

Mariborska nadškofija se je odzvala na petkovo povzemanje italijanskega časnika L'Espresso v slovenskih medijih o tem, da naj bi bila nadškofija zadolžena za več sto milijonov evrov. Vatikanskega dokumenta, ki ga nadškofija nima in ne pozna, ne morejo komentirati, poudarjajo pa, da so bile v italijanskem tedniku objavljene netočne trditve.

Ob tem so v nadškofiji poudarili, da gre v celotni zgodbi okoli obeh holdingov Zvon in Gospodarstva Rast za različne pravne in gospodarske subjekte, ki so med seboj povezani na različne in neprimerljive načine. Spomnili so tudi na to, da je Gospodarstvo Rast imelo lastniški delež v družbi T-2 le do leta 2008, ko so ga prodali, tako da ima zdaj do njega enak odnos kot do vseh ostalih portfeljskih naložb Zvon Ena holdinga. O rednem poslovanju omenjenih družb na mariborski nadškofiji ne morejo dajati podatkov, še pravijo, ker imajo te družbe svoje vodstvo in nadzorne organe in o svojem finančnem poslovanju obveščajo javnost same.

Sicer pa je Nadškofija Maribor, da bi pomagala pri sanaciji Gospodarstva Rast, zastavila nekaj svojega premoženja, in sicer tri zgradbe – samostan v Studenicah, Orglarsko delavnico v Hočah ter del objekta na Barvarski ulici v Mariboru. Ocenjena vrednost teh nepremičnin znaša manj kot tri milijone evrov, zavračajo pa, da bi zastavili tudi zgradbe na Vrbanski, prav tako tudi ne Pustolovskega parka Betnava, Slomškove založbe in še nekaterih drugih, življenjsko pomembnih objektov za nadškofijo.

L'Espresso je ves dolg povezanih družb pripisal neposredno nadškofiji. Kot tam pojasnjujejo, je njihov neposredni dolg do bank konec leta 2010 znašal 17,4 milijona evrov, od tega za področje gospodarskega delovanja približno tretjino, polovico za vzgojo in izobraževanje, preostanek pa za pastoralne in druge dejavnosti. Kot zatrjujejo, je nadškofija doslej redno poravnavala svoje obveznosti z dohodki od darov vernikov, dividend in prejemkov iz gospodarjenja s premoženjem.

Žal jim je, da je do tega prišlo

V mariborski nadškofiji obžalujejo, da je prišlo do sedanje situacije, saj se "zavedajo stisk in prizadetosti ljudi, ki so vložili svoje prihranke ali so življenjsko odvisni od družb, za katere so kot solastniki Gospodarstva Rast (moralno) odgovorni", zato si z vsemi močmi prizadevajo, da bi zadevo sanirali na način, ki bo čim manj boleč za vse vpletene.

Članek v italijanskem časniku je bil objavljen tik pred tem, ko bodo bankam predstavili konkreten sanacijski načrt, zato se v nadškofiji bojijo, da bi sedanje negativno razpoloženje pripeljalo do razmer, ko bi večina vpletenih veliko izgubila, največ prav mali delničarji, med drugim še dodajajo v Nadškofiji Maribor.

Ob tem tudi dodajajo, da so želeli s svojo gospodarsko dejavnostjo predvsem zagotoviti trdnejšo finančno osnovo za redno in boljše delovanje osnovnega pastoralnega, vzgojno-izobraževalnega ter socialno-kulturnega delovanja, a hkrati priznavajo, da se je tak način pokazal kot neprimerna rešitev za cerkveno ustanovo.