Dokaz, da 'Šarčeva vlada' plus Levica ne more delovati, peterček pa nima konkretnih predlogov?

Da bi manjšinska vlada lahko delovala, potrebuje za sprejemanje zakonodaje podporo iz opozicije. Marjan Šarec, ki računa na premierski stolček, upa, da bi takšno podporo lahko zagotovila stranka Levica.

V resnih, stabilnih, zrelih demokracijah, kjer politika dobrobit države in njenih ljudi postavlja pred lastne interese, bi morda bilo takšno kupčkanje nekoliko lažje, saj bi bil krog strank, kjer bi lahko koalicija iskala podporo, nekoliko širši. Tako kažejo izkušnje iz tujine.

A pri nas politika namesto o sodelovanju že več mesecev govori o izključevanju, zato je jasno, da bo iskanje takšne podpore precej omejeno.

"Premalo konkretno, ni jasno, kaj pomeni ..."

Levica je po izstopu iz koalicijskih pogajanj zagotavljala, da je povsem mogoča  projektna podpora Šarčevi koaliciji, ki se ji zaradi velikega števila članov že tako obeta burno delovanje, če bo do njega sploh prišlo. Dejali so tudi, da so med pogajanji kar precej razlik uskladili. A dokument z opombami Levice kaže, da je pri ključnih vprašanjih še vedno veliko razlik.

Razkriva pa še nekaj drugega. Celoten dokument ne nakazuje vizionarstva, ki bi rešilo ključne težave Slovenije, ki se vlečejo že desetletja, ampak pogosto skozi, sicer mestoma precej zapleten jezik, pove le malo konkretnega, čeprav napoveduje, da bomo dobili celo nekaj dokumentov – strategij za dolgoročne rešitve. Tako so se tudi pri Levici ob stavku "na novo bomo določili vlogo deležnikov v sistemu, določili matriko pristojnosti in odgovornosti deležnikov in na podlagi tega spremenili zakonske akte" le zapisali – "ni jasno, kaj to pomeni". In primerov v smislu "nejasno" je v dokumentu res veliko.

Šarcu so analitiki in politični konkurenti že pred volitvami očitali vsebinske pomanjkljivosti. Kot kaže, ko gre za konkretnost, njegovi stranki še naprej ostaja veliko manevrskega prostora.

Gre sicer za dokument, ki je že padel v vodo. Vseeno pa je njegova dodana vrednost v tem, da nakazuje stališča vseh vpletenih, kaže pa tudi na to, da se obetajo pri konkretiziranju rešitev še burne razprave.

Dokument peterice je najbrž vsebinsko pogosto precej nekonkreten tudi, ker je interese petih pač težko uskladiti – še najlažje na načelni ravni. Je pa veliko načelnih stališč in obljub, ki se ne slišijo slabo.

Kako bi se "Šarčeva vlada" lotila reševanja zdravstva?

"Potrebno bo zagotoviti stabilno, dolgoročno vzdržno financiranje ter kakovostno, varno in dostopno zdravstveno oskrbo ter jasno ločiti med javnim in zasebnim. Skrajševanje nedopustnih čakalnih čakalnih vrst bo naša prioriteta," pišejo. Nekaj podobnega je obljubljala že vrsta vlad prej, izkupiček dela pa je iz mandata v mandat bolj razsuto zdravstvo, ki menda – tako nekaj pogumnih zdravnikov – že "ubija paciente".

Rešitev? Tako piše v osnutku pogodbe, ki Levici ni bil dovolj všeč, da bi se pridružila Šarcu: "Za krajšanje nedopustnih čakalnih dob na razumno raven bomo v projekt skrajševanja čakalnih dob vključili vse javne ustanove, koncesionarje ter zasebnike. Pri tem bo glavni kriterij kakovost storitve in število lastnih zaposlenih izvajalcev in ceno storitev. Vlada bo zagotovila potrebna finančna sredstva za nadaljnje izvajanje tega projekta."

Levica je imela o problemu sicer svoje mnenje. "Čakalne vrste so simptom, problemi pa slab primarij, premalo denarja, osebja in prostora, prepletanje javnega in zasebnega (t. i. dvoživke), zastarela oprema. Pri odpravljanju čakalnih vrst morajo biti to prioritete. V prvi vrsti torej dodaten denar, posodobitev opreme, kadrovske okrepitve, ločitev javnega in zasebnega. Zasebniki in kocesionarji so del problema. Absurd: za isto storitev pri istem zdravniku v okviru javnega sistema čakalne dobe, v primeru samoplačništva pa čakalnih dob ni."

Velika težava slovenskega zdravstva je tudi kadrovska podhranjenost. Potencialna koalicija pravi, da bi to reševala s "kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi". Med drugim bi pripravili "celostno strategijo zagotavljanja kadrovskih virov v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi". Predlagajo tudi "sprostitev trga dela". Na nedorečeni ideji je Levica zapisala le: "Povišanje vpisa na medicinsko fakulteto in povišanje števila specializacij". Glede "sprostitve trga dela" pa - "ni jasno, kaj to pomeni, predlagamo črtanje".

Se pa Levica ne strinja z idejo, ki predlaga "ohranitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pri čemer se ustvarjeni presežki vrnejo nazaj v storitve". Na to pravijo: "Ukinili bomo DZZ in ga nadomestili s solidarno javno dajatvijo. S tem bo zdravstveni sistem pridobil sredstva, ki si jih v obliki dobičkov in obratovalnih stroškov prisvajajo komercialne zavarovalnice. Poleg tega bo nova dajatev zagotovila, da bodo prebivalci z višjimi dohodki prispevali večji delež, in s tem razbremenili prebivalce s podpovprečnimi dohodki."

Zanimivo pa se Levica ne strinja niti z vzpodbujanjem delodajalcev k preventivnemu delovanju. Osnutek dokumenta pravi "uvedli bomo davčne olajšave za podjetja in posameznike, ki vlagajo v preventivno delovanje", kar razumemo kot vzpodbujanje delodajalcev za ohranjanje zdravja njihovih zaposlenih. A Levica pravi: "Ni jasno, kako naj bi te olajšave delovale, še zlasti za posameznike. Predlagamo črtanje. Splošen komentar na uvajanje novih davčnih olajšav: glede na nizko efektivno stopnjo davka na dobiček zagovarjamo zmanjševanje števila olajšav, ne uvajanje novih."

Medtem ko je peterček predlagal, da na novo pretresejo košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je želela Levica to točko črtati: "Raven pravic ne sme biti diskutabilna, različne oblike zavarovanj za različno premožne so nesprejemljive." Ter zobozdravstvene storitve vključiti v osnovno košarico pravic.

Ekonomski migranti, ki bodo zapolnili vrzel na trgu dela, in delovno aktivni upokojenci

Kot rečeno, dokument napoveduje sprejem kar nekaj strategij. Med drugim tudi "novo strategijo ekonomskih migracij, ki bo v primeru primanjkljaja domačega kadra olajšala pridobivanje ustreznega kadra iz tujine in ga učinkovito vključevala v našo družbo ter tako izboljšala razmerje med zavarovanci in upokojenci."

Levica na to ni imela pripomb, so pa nasprotovali dvigu upokojitvene strarosti. V dokumentu namreč piše, da je treba "spodbujati dvig upokojitvene starosti s strani prebivalstva z ustreznimi ukrepi na trgu dela." Levica pa: "Smo proti dviganju upokojitvene starosti, ta ukrep podpremo le, če se ga zapiše kot spodbujanje zaposlovanja starejših, ki še ne dosegajo kriterijev za upokojitev."

Na precej dolg komentar pa je naletela ideja, da je treba "upokojencem po izpolnitvi polnih pogojev starosti in pokojninske dobe za starostno pokojnino ob ponovni vključitvi v delovno aktivnost omogočiti prejemanje celotne pokojnine ob pogoju plačevanja vseh prispevkov za socialna zavarovanja. Uveljavitev ukrepa se predvideva z januarjem 2019." Levica se s tem ni strinjala: "Tu vidimo problem. Prvič, ukrep je diskriminatoren, saj je neizvedljiv za veliko večino ostalih javnih uslužbencev, ki morajo v pokoj, takoj ko izpolnijo pogoje, kaj šele za najbolj obremenjene delavke in delavce (ali starejše brezposelne), ki težko dosežejo polno pokojninsko dobo oziroma starost. Drugič, ukrep lahko pripelje do dumpinga. Upokojenci, ki bodo lahko delali kljub upokojitvi ter zraven prejemali 100-odstotno pokojnino, bodo lahko delali za manj kot na primer njihovi 5 let mlajši kolegi. Tretjič, to je v nasprotju s hitrejšim vključevanjem mladih na trg dela."

V še enem nedorečenem in nekonkretnem predlogu nesojena koalicija predlaga, da je treba "poenotiti zavarovalne podlage in jih zmanjšati njihovo število, kar bi pomenilo veliko razbremenitev za vse akterje (delodajalce, delavce, vlado)". Na kar je Levica zapisala: "Ne vemo točno, kaj to pomeni, a smo proti višanju prispevnih stopenj za prekarce. To je finančno irelevantno, za nekatere socialne skupine pa lahko škodljivo, če bi recimo višali prispevke za prekarce."

So pa pri Levici med drugim zahtevali dvig minimalne pokojnine na raven osnovnih minimalnih življenjskih stroškov (trenutno 442 evrov) in minimalne pokojnine za poln delovni čas na raven polnih minimalnih življenjskih stroškov (trenutno 613 evrov), kot se ugotovijo na podlagi 8. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih.

Levica nad "kapital"

Pričakovano je precej rdeč (v barvi opomb Levice) del o gospodarstvu. Tako predlagajo kar črtanje poglavja o manjšanju administrativnih ovir za gospodarstvo. Kaj zelo konkretno bi peterček v tem kontekstu rešil, sicer iz dokumenta ni jasno, pri Levici pa pravijo, da "lastniki in menedžerji z izrazom administrativne ovire pogosto označujejo potrebne ukrepe, ki služijo varovanju okolja, ščitijo delavske pravice itd".

Nadalje dokument pravi: "V skladu z javnofinančnimi možnostmi bomo znižali obremenitev plač z dvigom splošne dohodninske olajšave in morebitnimi dodatnimi posegi v dohodninsko lestvico in razrede." Levica se s tem ne strinja: "Nasprotujemo vsem davčnim spremembam v prid najpremožnejšim. Prioriteta mora skrb za najranljivejše in krepitev družbene solidarnosti."

Dokument predlaga tudi "spremembo delovnopravne zakonodaje v smeri lažjega prilagajanja delodajalcev hitrim spremembam v poslovnem okolju ob hkratni vzpostavitvi mehanizmov ustrezne varnosti delojemalcev s postopno izenačitvijo pravic vseh oblik dela v smeri varne prožnosti". Levica je proti, a brez predloga, kako v spremenjenem, hitrem svetu rešiti prožnost trga dela. Na to pravijo samo: "Nasprotujemo vsakršnim spremembam v smeri lažjega odpuščanja ali drugega zmanjševanja delavskih pravic."

Dokument sicer podobno kot že vse vlade doslej obljublja "učinkovitejše delo inšpektorata za delo, tudi s povečanjem inšpektorjev". A konkretnejših rešitev, kako bodo to dosegli, niso zapisali.

Levica pa je pri tem poglavju zahtevala oblikovanje javnega sklada za finančno in izobraževalno podpiranje zadružništva in socialnega podjetništva, vzpostavitev pogojev za razvoj delavskih zadrug iin delavskih skladov za odkupe podjetij in uveljavitev pravice o prednostni pravici delavcev pri odkupih državnih podjetij.

Levica očitno tudi ni naklonjena krepitvi turizma. Na idejo iz dokumenta "doseči moramo ključni cilj strategije, ki je dvig prilivov iz naslova izvoza potovanj na 3,7–4 milijard evrov", pravijo: "turizem je nizkotehnološka panoga, ki močno obremenjuje okolje in ima tudi negativne socialne učinke, recimo na ceno stanovanj, najemnin in drugih življenjskih stroškov." Sicer pa, pravijo, država nima neposrednih vzvodov za to, da bi dosegla ta cilj.

Revizija denacionalizacije, konec privatizacije

Precej razhajanj pa je seveda pri poglavju o privatizaciji. Medtem ko dokument pravi: "prevetritev Strategije upravljanja kapitalskih naložb države ter uveljavitev sprememb s ciljem povečanja učinkovitosti in donosnosti", Levica meni, da sta "zgolj učinkovitost in donosnost preozka cilja upravljanja kapitalskih naložb države".

Če dokument pravi "nadaljevanje privatizacije podjetij v državni lasti, razen strateških podjetij", Levica pravi: "Zamrznitev vseh postopkov prodaje NLB in preučitev portugalskega scenarija in ustavitev privatizacije pomembnih in strateških podjetij, vključno s privatizacijo Abanke in podjetij, ki so namenjena privatizaciji na podlagi sklepa iz leta 2013 (Telekom Slovenije, Cinkarna Celje)."

Prav tako pa Levica želi revizijo denacionalizacije.

42-odstotna davčna obremenitev plač ni previsoka

"Znižanje previsoke obremenitve plač najproduktivnejšega in visoko usposobljenega dela zaposlenih po vzoru razvitih EU držav," predlagajo v dokumentu. Levica pa ne deli mnenja ekonomistov, da so pri nas plače davčno preveč obremenjene: "Plače so pri nas nadpovprečno obremnjene samo, če se primerjamo z anglosaškim delom OECD ali izrazito neoliberalnimi državami. Če se postavimo ob bok Avstriji, Češki, Madžarski, Italiji, pa take trditve ne držijo. Davčno breme (tax wedge) povprečne slovenske plače (za samsko osebo brez olajšav) je 42,5 odstotkov, kar je približno toliko kot na Češkem in na Švedskem, sosednje države so bistveno bolj obdavčene (Avstrija 49,4 %, Madžarska 49 %, Italija 48,2 %). Podatki so za 2014."

Sicer pa želijo povišanje davka na dobiček na 22 odstotkov do leta 2020 in na 25 odstotkov do konca mandata.

"Ne" povečanju ur praktičnega pouka in domovinski vzgoji

Peterček in Levica se razhajajo tudi, ko gre za izobraževanje. "Več praktičnega usposabljanja na sekundarni in terciarni ravni izobraževanja," predlaga dokument. Levica temu nasprotuje: "Problem več usposabljanja je, da se zažira v ure v učilnici. To pomeni, da predvsem na sekundarni ravni dobivajo dijaki vse več praktičnega pouka in manj splošne izobrazbe, kar je v smislu družbenega napredovanja cokla in ciklično poustvarjanje depriviligiranosti."

Prav tako so proti uvajanju "učnih vsebin o odgovornem in aktivnem državljanstvu". "To je ideološki poseg v učne načrte," pravijo.

Zmotil jih je komentar o pomenu družine

Levica je med drugim izrazila tudi svoje nestrinjanje z uvodom v poglavje o družini. Tam piše: "Družina predstavlja eno izmed temeljnih celic naše družbe. Zavedamo se, da je potrebno mladim omogočiti pogoje v katerih se bodo lažje odločali za ustvarjanje družine. Kot družba smo soočeni s premajhno rodnostjo pri čemer se posledice tega kažejo na vseh področjih delovanja države." To pa ni po volji Levice: "Uvod je neprimeren in NSi-jevski, prav tako nesmiselni ali nerazumljivi nekateri ukrepi (“"VEM za novorojenčke"). Prav tako niso obravnavani vsi tipi družin, ne odpravlja se diskriminacija raznospolnih in istospolnih parov."

Konoplja!

Si pa Levica zavzema za vsaj eno področje, ki so ga druge stranke zaobšle – legalizacijo konoplje. Kot pravijo, bi pripravili zakonsko podlago za legalizacijo konoplje v medincinske namene do leta 2020, zakonsko podlago za legalizacijo konoplje v rekreativne namene pa do leta 2022.

Dokument najdete TUKAJ.