Ob kadrovskih stiskah bi bili zdravniki lahko razporejeni v izmensko delo in stalno pripravljenost. Izvajalci nujne medicinske pomoči pa bodo lahko organizirali skupno dežurno mesto, kjer bo zdravnik ves čas prisoten. Prav tako bo lahko direktor zdravniku umaknil soglasje za delo v drugem zavodu.
Predstavnica Fidesa in zdravnica Mateja Grat je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnila, da so vladni ukrepi namenjeni ohranjanju dostopa do nujne zdravstvene pomoči, to pa ne pomeni do vseh zdravstvenih storitev, ki jih vlada obljublja. "Ukrepi tako v celoti pomenijo slabšanje dostopnosti, tudi združevanja določenih delovišč nujne medicinske pomoči vsekakor pomeni slabši dostop prebivalcev iz različnih krajev do neke točke."
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je opomnil, da je to le eden od ukrepov, ki so namenjeni zaščiti javnega zdravstvenega sistema. Sprejeti so bili na podlagi sestankov z direktorji javnih zdravstvenih zavodov – kot odgovor na težave, ki jih ti pričakujejo.
Vlada je direktorjem bolnišnic omogočila, da umaknejo soglasje za delo zdravnikov v popoldanskem času v drugem zavodu. Bo na ta način rešila problem pomanjkanja zdravnikov, ki se bo s tem pokazal? Sama dostopnost se s tem ne bo prav nič izboljšala, je prepričana Gratova. "To pomeni še odtegnitev storitev pri drugem delodajalcu, opravljenih bo manj storitev. Vsi zdravniki, ki želijo delati po evropski direktivi o delovnem času, že delajo redno delo in še dodatno so obremenjeni v tem okviru vsak teden osem nadur več, torej delajo več kot povprečni uslužbenci v javnem sektorju. Sedaj so bili pripravljeni delati še več in ta odtegnitev ne more pomeniti drugega kot zmanjšano število storitev, celokupno."
Ni nujno, je odvrnil Kordež – vprašanje namreč je, kje poteka delo pri drugem delodajalcu. Zdravniki, ki pomagajo tudi v drugih javnih zdravstvenih zavodih, namreč v največji meri niso odtegnili soglasij za nadurno delo in se zavezujejo, da bodo to delo opravljali še naprej. "Poleg tega so direktorji tisti, ki so odgovorni in so dolžni spoštovati zakon. In zakon nalaga jasne pogoje, ki jih mora posamezni zaposleni izpolnjevati, da lahko soglasje pridobi. V kolikor pogojev ne izpolnjuje, mu direktor mora umakniti soglasje, nima druge izbire. Direktor mora poskrbeti za zagotavljanje dejavnosti v svoji lastni ustanovi."
Kaj nas torej v praksi čaka v petek, ko se bodo iztekla soglasja zdravnikov za nadurno delo? Gratova je poudarila, da urgentni center in osebje ne stavkajo in tam bo delo teklo dalje. "Te storitve se žal zagotavljajo na račun kadra, ki se črpa iz drugih specialističnih dejavnosti, zato te počasi usihajo. Storitve so zaradi nereševanja tega problema že sedaj bile osiromašene in bodo še bolj," je prepričana.
Kordež pa je poudaril, da so danes potekala centralna pogajanja, kjer so sindikati prejeli predlog vladne strani, v sredo pa se bodo nadaljevala stebrna pogajanja, kjer bodo poleg predloga vladne strani obravnavali tudi vse težave in stavkovne zahteve, ki jih navaja Fides. "Zato jih toplo vabimo, da se teh pogajanj udeležijo."
Na vprašanje, kako komentira Golobovo izjavo, da se "zdravniki nočejo zavedati, da so tu zaradi pacientov in ne zaradi svojih finančnih koristi", je Gratova odvrnila, da ves čas delajo za paciente, tudi med stavko. "Da nam nekdo očita, da smo neskrbni in da delamo s pacienti neprimerno ... Odločevalci, ki bi že zdavnaj morali ustrezno poskrbeti, da pacienti ne bi trpeli, niso napravili popolnoma nič!"
Kordež je ta očitek kategorično zavrnil. "Dejstvo je in nihče ne beži od tega, da ima Fides podpisane sporazume, ki so veljavni in so bili prekršeni," je priznal. "Dejstvo pa je tudi, da Fidesu konstantno ponujamo različne rešitve!" Ena takih je na primer zamrznitev stavke – obdobje, v katerem bi se lahko intenzivno pogajali in prišli do rešitve, s katero bi bili zadovoljni obe strani.
Zamrznitev stavke se Gratovi ne zdi smiselna, češ da je bilo to narejeno že pred letom dni. "Vlada je imela več kot leto dni časa za intenzivna pogajanja in rešitev problemov. Ko je nastopil čas, da bi se morale zaveze uveljaviti, ni imela še niti sestavljene ekipe za pogajanja. Tako da smo bili potisnjeni in prisiljeni v to neljubo potezo, da začnemo stavkati. In dokler vlada ne bo rešila osnovnih in prvih zavez, ki jih je dala – do takrat ne moremo rešiti nič drugega," je bila ostra.
Kordež jo je opomnil, da bi bila zamrznitev stavke zavoljo pacientov. Napovedal je tudi nove ukrepe za zaščito pacientov v prihodnjih dneh. "Pacienti so najšibkejši člen in ni prav, da so vmes."
Več pa v pripetem videoposnetku!
