Poslanci so se lotili prve obravnave novega zakona o dohodnini in se na koncu odločili, da je primeren za nadaljno parlamentarno obravnavo. Takšen sklep je podprlo 43, proti pa je bilo 24 poslancev. Glede na izraženo podporo na zboru, bo zakonski predlog romal na matični odbor za finance, ki bo besedilo pripravil za drugo parlamentarno obravnavo.
Med obravnavo pa so tako koalicijski kot opozicijski poslanci predlogu zakona namenili kar precej kritik. Posebej sporna sta zanje nov sistem davčnih olajšav za otroke, ki naj bi ogrozil predvsem velike družine, in obdavčitev obresti. Opozicijski poslanci pa so tudi mnenja, da bo veliko ljudi po novem bolj obdavčenih, saj bodo zaradi spremenjenih meja dohodninskih razredov namesto v prvem pristali v drugem.
Razbremenitev revnih, obdavčitev bogatejših
Minister za finance Dušan Mramor pa je povedal, da naj bi z novim zakonom, ki naj bi se začel uporabljati z začetkom naslednjega leta, zlasti razbremenili davčne zavezance v najnižjih dohodkovnih razredih, saj bodo do višine minimalnega dohodka razbremenjeni v celoti.
V predlogu zakona je predvideno, da v letno davčno osnovo ne bodo všteti obresti in dohodki, ki jih davčni zavezanec dobi pri vzajemnem skladu v višini 300.000 tolarjev. Obdavčevanje obresti se bo izvajalo zaradi evropske direktive. Obresti vredne do tristo tisoč tolarjev naj torej ne bi bile obdavčene, nad tem se bodo vpisovale v dohodnino in bodo postopoma obdavčene.
Po novem bomo zavezanci lahko uveljavljali splošno olajšavo v višini 591.900 tolarjev na leto, ki bo namenjena vsem zavezancem za preživetje in vzdrževanje samega sebe, vendar le pod pogojem, da drug rezident za zavezanca ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.
Ugodneje za dva kot za štiri otroke
Nove olajšave je predvidena tudi za otroke. Povečale se bodo tistim, ki imajo enega ali dva otroka, tisti, ki pa jih imajo več bodo na slabšem. Lani je davčna olajšava, določena na podlagi povprečne lanskoletne plače, znašala nekaj več kot tri milijone. Zdaj je priznana olajšava za enega otroka 10–odstotna, po novem predlogu bo 13, 8 – odstotna, razlika v denarju, okoli 115 tisoč tolarjev. Za dva otroka je v odstotkih zdaj 25, potem 28, 6, kar pomeni razliko 109 tisoč tolarjev. "93 odstotkov ljudi, ki imajo otroke, bodo na boljšem, zato ker se za enega ali dva otroka olajšave povečajo," je povedal minister za finance, Dušan Mramor. Pri treh, štirih in več otrocih pa se zatakne. Za tri je zdaj olajšava 45–odstotna, po novem naj bi bila 44, 4–odstotna, kar pomeni razliko minus 18 tisoč tolarjev. Za štiri otroke zdaj velja 70–odstotna olajšava, predvidena pa je 61–odstotna, torej razlika v minus 267 tisoč tolarjev.
Kaj pa delo?
Avtorski honorarji, ki so bili zdaj pod ugodnejšo davčno obremenitvijo, kmalu ne bodo več. Večina se jih bo štela kot aktivni dohodek, torej podobno kot plače. "Pri avtorskih honorarjih je pomembno ugotoviti, v kakšnem razmerju se ta honorar opravlja, smo pa uvedli poseben sistem olajšave v višini 15 odstotkov za samostojne kulturne delavce," je povedala Milojka Kolar, državna sekretarka na finančnem ministrstvu. Kot plača se bodo lahko na primer šteli pogodbeno avtorsko delo, predavanja, pisanje člankov in avtorsko delo iz delovnega razmerja. Po izračunih naj bi po novem zakonu plačevali manj dohodnine, denar pa naj bi davkarija iskala v kapitalu.
Predvideni sta tudi posebni olajšavi za dijake in študente za dohodke, ki jih dobijo prek študentskih servisov, ter olajšave za zaposlene v kulturi.
Prav tako naj bi novi zakon razbremenil tudi dohodke iz dela in zagotovili večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, nova delovna mesta ter bolj pregledno davčno obravnavo dohodkov in enakomernejšo razporeditev davčnih bremen med zavezanci. Po novem naj bi bili vsi dohodki združeni in obdavčeni z enotnimi progresivnimi stopnjami dohodnine (od 16 do 50 odstotkov), ki bodo določene z lestvico dohodnine. Ta bo znana za leto dni vnaprej. Zavezanci s približno enako visokimi dohodki naj bi tako plačevali približno enako dohodnino.
