O deklaraciji podrobno ministri niso govorili. Je pa razvidno, da gre v glavnem za izmenjavo podatkov, podatkovnih baz, ki bo na operativni ravni lahko privedla do konkretnih rezultatov.
Na regionalni konferenci o migracijah je bila v ospredju težnja po okrepitvi dvostranskega sodelovanja na področju nezakonitega priseljevanja ter potreba po uskladitvi viznih politik držav udeleženk s politiko EU.
Notranji ministri vseh šestih držav so pokazali veliko enotnost, ki ji bodo sledile tudi operativne akcije. Rado Bohinc je povedal, da se ukrepi nanašajo predvsem na medsebojno izmenjavo informacij, na oblikovanje kontaktnih točk v vsaki državi, da se bodo dale na razpolago določene baze podatkov ter da se bodo vzpostavili sistemi zgodnjega opozarjanja.
Predvsem gre za delovanje na izvorne države, da bi s primerno vizno politiko omejili naval ilegalcev. Evropa je očitno ugotovila, da bo morala malce več pomagati državam, kandidatkam za Evropsko unijo, ki bodo čez nekaj let zunanja meja unije. Pomoči se zelo veseli Hrvaška, preko katere prehaja na zahod po besedah hrvaškega notranjega ministra Šima Lučina na deset tisoče migrantov. Očitno je, pravi Lučin, da se Hrvaška s svojimi potenciali in možnostmi tudi z najboljšimi močmi sama ne bo mogla uspešno zoperstaviti temu problemu. Ministri, zlasti italijanski, so pohvalili delo Slovenije na tem področju.
Sodelovanje pri zmanjševanju ilegalnih migracij
Italijanski notranji minister Claudio Scajola je povedal, da mora Evropa še veliko narediti na področju varnosti in sodelovanja ter za zaščito svobode in varnosti svojih državljanov.
Poleg dogovorov, ki so usmerjeni v skupne cilje - zmanjševanja ilegalnih migracij in preprečevanja razraščanja mednarodne kriminalitete, govora je bilo tudi o terorizmu, pričakuje Slovenija tudi finančno pomoč. Bohinc pričakuje, da bo EU razširila sklade za pomoč tistim državam, ki vzpostavljajo schengenske standarde na bodočih razširjenih mejah EU.
Slovenija sicer na ta račun že nekaj let pridobiva sredstva Iz Phare programa, vendar pa so spremembe, ki jih zahteva Schengen, finančno precej bolj zahtevne. Kot je Sloveniji napovedal belgijski notranji minister Diken, bo Evropa namenjala več sredstev za ureditev bodoče schengenske meje. Sicer pa je Slovenija, ki jo je lani močno pretresala problematika ilegalcev, letos zadovoljna s stanjem. Bohinc je povedal, da je bilo v devetih mesecih letošnjega leta okoli 18.500 ilegalnih prehodov, kar je za okoli 14 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
Sprememba azilne politike ima tudi že pozitivne učinke. Medtem ko je bilo lani v tem obdobju preko 9500 prošenj za azil, jih je letos le nekaj čez 1000. Nov regionalni sporazum, ne bo omejeval že sprejetih bilaterlanih sporazumov s posameznimi sosedami. Slovenija tako ohranja obstoječe sodelovanje z Italijo, s katero razmišlja o uvedbi mešanih patrulj, z Madžarsko, s katero se dogovarja za mrežno pokrivanje meje, in Hrvaško; mešane policijske patrulje naj bi na tej meji zaživele že v tem letu.
Sicer pa ravno te dni vseh 11 slovenskih policijskih uprav oziroma približno 150 policistov dnevno sodeluje v mednarodni akciji za preprečevanje nedovoljenih migracij. Poleg Slovenije, je v akcijo vključenih še devet držav, ki poostreno nadzirajo bodoče meje Evropske unije. Takšne akcije bodo v prihodnje, kot kaže, vse pogostejše.
