Kljub doseženemu dogovoru ni 'razloga za evforijo'

Premier Borut Pahor je na četrtkovi novinarski konferenci po seji vlade ocenil, da pomeni torkov dogovor o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem "konkludentno priznanje, da je Slovenija naslednica Avstrijske državne pogodbe (ADP)" in da jo kot tako vidi tudi Avstrija.

"Dejstvo je, da je ADP veljavna, dejstvo je, da Avstrija jemlje obveznosti iz te pogodbe kot zavezujoče in dejstvo je, da se sami smatramo kot naslednica pogodbe in tako tudi ravnamo," je potrdil tudi zunanji minister Samuel Žbogar. Glede tega, ali bo začela uradne postopke za nasledstvo ADP pri depozitarju, Rusiji, pa je dejal le, da je znano, da glede potrebnosti formalne notifikacije v Sloveniji obstajajo različna mnenja.

V torek doseženi dogovor je kompromis, ki pa "ne pomeni konca odgovornosti slovenske države kot naslednice, sopodpisnice ADP, da se v celoti uveljavi 7. člen ADP", je še dejal Pahor. Poudaril je, da ne gre podcenjevati "odločitve avstrijske strani, da po dolgem času oklevanja stori to, kar ji je zadano z mednarodno pogodbo".

Uradna Ljubljana bo zdaj z veliko pozornostjo spremljala glasovanje v avstrijskem parlamentu o tem dogovoru in pričakuje, da bodo dvojezični napisi označevali vseh 164 krajev na avstrijskem Koroškem in da bo zavoljo odličnih odnosov med državama, vladama in narodoma multikulturnost dobila nove dimenzije, je še dejal premier.

Žbogar je pozdravil sklenjeni kompromisni dogovor. "S kompromisom seveda niti slovenska manjšina niti sami ne moremo biti popolnoma zadovoljni," vendar pa je to bilo v sedanjem trenutku – tudi po besedah predstavnikov manjšine – največ, kar je bilo mogoče doseči. Hkrati pa še vedno "predstavlja dosežek, s katerim je manjšina pripravljena živeti in predvsem, kot je rekel predsednik NSKS Inzko, je dosežek, v katerem manjšina vidi prihodnost," je dejal minister.

Žbogar je na novinarski konferenci predstavil vsebino doseženega dogovora oziroma memoranduma, kot se uradno imenuje. Med drugim je izpostavil določilo, da se slovenski jezik kot uradni jezik uporablja v določenih občinah, katerih seznam je priložen, hkrati pa tudi omogoča občinam, da prostovoljno dopustijo pisno in ustno uporabo slovenščine kot uradni jezik. Kot pomemben dosežek je izpostavil še, da se bo slovenski glasbeni šoli priznal centralni pomen in da se bo delno financirala iz zveznih in deželnih sredstev.

Tudi slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina je ocenil, da gre za "premik z mrtve točke". Prepričan je tudi, da bo v prihodnosti prišlo do postavitve novih dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. Veleposlanik sicer meni, da ni "razloga za evforijo" in da je torkov dogovor "odraz avstrijske politične realnosti, ki je bil ta, da Avstrija ni uspela v 56 letih ustrezno implementirati svojih mednarodnopravnih obvez do manjšine".

Geržina je tudi izrazil trdno prepričanje, da bodo postavitve dvojezičnih krajevnih napisov za 164 krajev "peljale k novim postavitvam dvojezičnih krajevnih napisov čez nekaj let. Ko bodo ljudje na avstrijskem Koroškem videli, da dvojezični napisi nikogar ne ogrožajo, bodo padle vse prepreke za nove postavitve."

Na torkov dogovor o dvojezičnih krajevnih napisih so se v četrtek odzvali tudi v slovenskih parlamentarnih strankah. Če Slovenci na avstrijskem Koroškem ocenjujejo, da je sprejeti dogovor zanje dober, potem bi moral biti dober tudi za nas v Sloveniji, menijo pri LDS. Pri tem dodajajo, da je bil po 56 letih nespoštovanja 7. člena ADP in desetinah odločb ustavnega sodišča vendarle storjen pomemben korak naprej.

Da bi dogovor resnično zaživel, je treba počakati še na vladno in parlamentarno soglasje ter na koroški referendum. Slovenska zunanja politika pa mora po mnenju vodje poslanske skupine LDS Boruta Sajovica pozorno spremljati uresničevanje pravic slovenske manjšine iz tega dogovora in tudi širše.

Tudi pri SLS so mnenja, da glede na to, da se s predlaganim kompromisom strinjajo predstavniki manjšine tudi zaradi celotne paketne ureditve, se tudi v stranki strinjajo z dogovorom. Žalostno je, da bo s t. i. ustavnim zakonom Avstrija redefinirala ADP, na podlagi katere je Avstrija tudi nastala. Po mnenju poslanca SLS Franca Pukšiča se je pokazalo tudi, da slovenska zunanja politika ni ravnala prav, ko ni zahtevala pravnega nasledstva v ADP.

Tudi v SDS so menili, da je "dogovor korak v pravi smeri, vendar pa projekt s tem še ni zaključen". "Pomembno je, da so kompromis podprle vse tri manjšinske slovenske organizacije, kar daje upanje, da bo tudi nadaljevanje poti uspešno," so poudarili.

Po mnenju vodje SNS Zmaga Jelinčiča pa torkov dogovor ne pomeni nič. Jelinčič meni, da bi morala slovenska vlada sprožiti to vprašanje pred Združenimi narodi in Svetom Evrope, saj gre za kršenje temeljnih načel, ki jih zagovarjajo tako ADP kot mednarodno sprejete listine.