'Dogovor ne rešuje problema 12 milijonov evrov'

Potem ko je vladi in zdravnikom uspelo doseči nek dogovor, ostaja pomembno vprašanje, kdaj se bo delo v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah spet vrnilo v ustaljene tirnice. "Verjamem, da se bo vrnilo relativno hitro,“ je v TV klubu v oddaji 24UR dejal Rajko Kenda s Pediatrične klinike Ljubljana. Po njegovo bo z dodatnim delom v nekaj dneh oziroma tednu dni uspelo nadoknaditi to, kar so bolniki v tem času zamudili.

Če nastalo stanje lahko imenujemo škoda, kdo je potem za njo odgovoren? Pri Fidesu pravijo, da odgovornosti ne čutijo. "Mi več kot opozarjati nismo mogli storiti,“ je dejal pravni svetovalec Fidesa Bojan Popovič in dodal, da je bilo več kot mesec dni pred 1. septembrom povsem jasno, kaj se bo zgodilo. In ravno zato je nerazumljivo, da nas je vse skupaj tako presenetilo, razlaga Kenda. "Namreč zdravnikov je bilo 1. septembra natančno toliko kot dva meseca prej, bolnikov tudi. Storili so zdravniki natančno tisto, kar so napovedali, da bodo storili in vendar nas je povsem presenetilo,“ je povedal Kenda.

Dogovor dosežen. Kaj pa zdaj?

Kakor koli, dogovor je dosežen in v osnovi so se zdravniki in vlada dogovorili o načinu zagotavljanja nujne medicinske pomoči. "Ta se bo lahko zagotavljala na dva načina,“ je dejal Popovič. En način je zagotavljanje na delovnem mestu zdravnika, drug pa z možnostjo t. i. dežurnega delovnega mesta. Dežurno delovno mesto bo plačano enotno. Torej za isto dežurno mesto bo nepomembno, kdo dežura. "Odslej naprej bo cena tega dežurnega mesta enaka za vsakogar, ki je sposoben zadostiti pogojem na tem mestu,“ je razložil Kenda.

A ekonomist Maks Tajnikar je opozoril, da dogovor ne rešuje glavnega problema. "Gre za 12 milijonov evrov. In teh 12 milijonov evrov se vrača zdravnikom,“ pravi Tajnikar. "Če hočete problem razrešiti, morate razrešiti ceno nadure. Ene same nadure,“ dodaja Tajnikar. In plačilo nadure je po njegovem mnenju še vedno ekstremno in še vedno takšno, da ne more zdržati primerjave z drugim delom.

'Ekstremnih plačil ni!'

S tem pa se ni strinjala predstavnica Fidesa v UKC Ljubljana Helena Mole. Navedla je, da je sama en plačilni razred pred vrhom, za neto uro pa je plačana od 16 do 29 evrov. 29 evrov na uro dobi za delo med praznikom in to ponoči. Takšni dnevi so po njenih besedah redki. Njena povprečna postavka za dežurstvo je malo čez 20 evrov. Pravi, da ekstremnih plačil ni, da se pojavljajo zgolj zato, ker zdravniki delajo toliko ur. "In tiste silne številke, ki so se pojavljale v medijih, niso bile opremljene s številom ur, ki jih je zdravnik prebil na svojem delovnem mestu,“ je poudarila Moletova.

Koliko zdravniki delajo?

Vsekakor pa je zdaj pomembno, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. "Pomembno je, da se ta zgodba o optimizaciji dežurstev prenese s političnega odra v stroko,“ je prepričan Kenda. Tajnikar pa ob tem opozarja, da drži, da v Sloveniji zdravstvenega varstva ni možno izpeljati brez nadur. "Mi zelo zaostajamo po številu zdravnikov na prebivalca,“ je dejal, a ob tem poudaril, da je po njegovih analizah izkoriščenost delovnega časa, ne samo zdravnika, ampak medicinskega osebja nasploh, pri nas relativno nizka. "Z analizami ugotavljam, da je približno 50 odstotkov efektivnega dela v bolnišnicah,“ je dejal Tajnikar, ki priznava, da 100-odstotno delo ni mogoče, a da obstajajo rezerve 10 oziroma 15 odstotkov.

Pri tem mu ugovarja Kenda, ki pravi, da je trditev, da zdravstveno osebje dela samo 50 odstotkov, na nek način lahkotna. "Zlasti ker sami priznavate, da je narejena na majhnem številu bolnic in ni povsem verodostojna, povzroča pa veliko jeze in slabe volje,“ je Kenda še odgovoril Tajnikarju.