Na Mokricah sta se danes srečala slovenski premier Borut Pahor in hrvaški kolega Ivo Sanader. Premierja na današnjem sestanku nista zbližala stališč, ki bi pripeljala do rešitve vprašanja meje med državama. Pahor je po pogovorih napovedal, da bo podprl mediacijo, ki jo predlaga Evropska komisija, Sanader pa meni, da bi morali najprej delo končati mešani komisiji. Premierja sta se dogovorila, da bo v prihodnje več stikov med državama, predvsem na ravni zunanjih ministrov in drugih vladnih predstavnikov, po potrebi pa tudi med njima osebno. Naslednjič se bosta sestala na Hrvaškem.
Komisiji bi morali zaključiti delo
Treba je zaključiti delo komisij, ki sta jih vladi ustanovili v skladu z dogovorom z Bleda leta 2007, ko sta se s tedanjim slovenskim premierjem Janezom Janšo dogovorila za vzpostavitev mešanih komisij strokovnjakov za mejo in mednarodnopravnih strokovnjakov, je poudaril Sanader.
Dejal je tudi, da ne dvomi preveč o končnem rezultatu dela teh komisij, to je, da se državi pripravita na reševanje spora pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.
Javnosti v obeh državah sta po Sanaderjevem mnenju preveč spolitizirani, zato bi bila po njegovem mnenju najboljša pot reševanja vprašanja meje pred mednarodnim pravosodnim telesom, katerega odločitev bi bila za obe državi obvezujoča in ne bi bilo na to temo referendumov ne na Hrvaškem ne v Sloveniji.
Pahor za mediacijo
Pahor je po drugi strani napovedal, da bo vladi in odboru državnega zbora za zunanjo politiko predlagal, da sprejmeta načelno pobudo evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna o mediaciji. Ta pobuda je po Pahorjevih besedah "korak v pravi smeri."
Sanader je sicer pozdravil, da se je v iskanje rešitev vključila tudi Evropska komisija, a je vztrajal, da je vprašanje meje dvostransko vprašanje, ne pa evropsko. Na tak način bi ga bilo treba tudi reševati in Slovenija ne bi smela ovirati približevanja Hrvaške v EU in Nato, je poudaril Sanader in pojasnil, da je na tej točki tudi največ razhajanj s slovensko stranjo. Izpostavil je še, da je tudi Slovenija v EU in Nato vstopila z nerešenim vprašanjem meje s Hrvaško, zato bi to moralo veljati tudi za Hrvaško.
V zvezi z zbiranjem podpisov za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato pa je Pahor pojasnil, da je slovenska politika sprejela vse odločitve, da bi Hrvaška prišla v Nato. Toda treba je spoštovati pravni red v Sloveniji in zakonodajo, ki omogoča zbiranje podpisov za referendum, je pojasnil.
Bruselj ne komentira
Evropska komisija pozdravlja današnje srečanje predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške kot zelo pozitiven znak. "Vendar pa se, glede na to, da še nimamo podrobnega poročila o današnjem srečanju, vzdržujemo kakršnih koli nadaljnjih komentarjev," je povedala tiskovna predstavnica komisarja za širitev Ollija Rehna.
'Predolgo sta čakala na srečanje'
Predsednik hrvaške Socialdemokratske stranke (SDP) Zoran Milanović je ocenil, da sta hrvaški in slovenski premier predolgo čakala na današnje prvo srečanje, za kar je delno odgovorna tudi hrvaška stran. Milanović je dejal, da je zdaj treba plačati pet let neaktivnosti in zavlačevanja pri reševanju problemov s Slovenijo. Obenem je poudaril, da ne more spregledati nekorektnega in izsiljevalskega stališča Slovenije, kar gre v prid premierju Sanaderju in hrvaški vladi.
Predsednica nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj o vstopu Hrvaške v EU Vesna Pusić pa je ocenila, da sta premierja ostala na svojih znanih stališčih. Po njenem mnenju bi Hrvaška lahko sprejela pobudo o Ahtisaarijevem posredništvu, če bi mediatorji imeli mandat za dogovor o načinu za rešitev vprašanja meje, ne pa da določajo potek meje.
Janša: Bistvo vprašanja je pravni okvir
Predsednik SDS Janez Janša je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do srečanja med premierjema. A še bolj pomembno kot to je po Janševih besedah določiti pravni okvir reševanja vprašanja meje.
Kot je pojasnil Janša, se je treba odločiti, ali se presoja celotna meja ali samo meja na morju, treba je tudi določiti izhodiščni datum, poleg tega se je treba dogovoriti tudi o načelih, ki bodo upoštevani pri reševanju vprašanja – ali bo veljalo le mednarodno pravo, pri čemer vztraja Hrvaška, ali tudi načelo pravičnosti, kar je po Janševih besedah poenoteno stališče slovenske politike. V luči nujnosti določitve pravnega okvira se je Janša zavzel tudi za nadaljevanje dela mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov in njeno trenutno nedelovanje označil za napako.
'Pahor se je postavil za domovino'
Predsednik SLS Bojan Šrot je izrazil zadovoljstvo, da je danes prišlo do srečanja predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške. Ob tem je pozdravil odločen pristop predsednika vlade Pahorja do urejanja odprtih vprašanj med državama, so sporočili s SLS.
Predsednik Zavoda 25. junij Marjan Podobnik je za 24ur. com dejal, da je dobro, da je do tega sestanka prišlo, in dodal: "Pogajati se je treba. Upam, da bo vsaj zdaj bolj jasno, kaj so realna pričakovanja in zahteve."
Prvak SNS Zmago Jelinčič je pozdravil držo premierja Pahorja na današnjem srečanju s Sanaderjem. "Pahor je za razliko od vseh prejšnjih predsednikov vlad Hrvatom pokazal, da se zna postaviti za svojo domovino, in je Sanaderju povedal, da ne bo nobenega odstopanja od pravičnih zahtev Slovenije," je poudaril.
SNS je sicer danes poslala pismo predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu, v katerem njega in "druge zagovornike čimprejšnjega vstopa Hrvaške v EU pozivajo, naj prenehajo s hitenjem in naj ob tem upoštevajo realne podatke, dejstva in ravnanja hrvaških političnih predstavnikov v preteklosti“.
V stranki Zares niso imeli velikih pričakovanje glede današnjega srečanja na Mokricah, menijo pa, da je rezultat srečanja pod realnimi pričakovanji in ne pomeni koraka k bolj konstruktivnemu sodelovanju med državama. Do zapletov med državama ne bi prihajalo, če bi imeli na obeh straneh bolj odgovorno politiko.
V LDS po današnjem srečanju poudarjajo, da je pomembno, da so se pogovori med državama začeli. Kot je dejal poslanec Tone Anderlič, je v politiki treba komunicirati, se pogovarjati in iskati rešitve.
Zbiranje podpisov poteka
Predstavnik Stranke slovenskega naroda (SSN) Lovro Škrinjarič je za 24ur. com dejal, da nima uradnih podatkov o zbranih podpisih v nekaj dneh. Po nekaterih informacijah naj bi zbrali okoli 100 podpisov, vendar pa tega podatka ni želel potrditi. Dejal je, da bodo v največjih upravnih enotah zaposlili dodatne pobiralce podpisov. "Zbiranje se še ni čisto začelo, to se bo stopnjevalo iz dneva v dan, po telefonu, internetu. Za vse to potrebujemo čas,“ je še dejal.
Podobnik pa je poudaril, da obstaja možnost, da se bodo v naslednjih dneh priključili k zbiranju podpisov za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato, če bi se zgodilo, da bi slovenska politika znova poskušala izigrati odločitve državnega zbora. Omenil je še, da če bi se odločili za zbiranje podpisov, bi jih zagotovo tudi zbrali.
KOMENTARJI (998)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.