Predsedujoči, irski zunanji minister Brian Cowen, je bil kljub temu zadovoljen in je še vedno prepričan, da bo petindvajsterici dogovor o reformi uspelo doseči čez dobre tri tedne, na vrhu 17. in 18. junija v Bruslju. Kot se je pokazalo danes, so članice glede ključnega vprašanja - nesposobnost dogovora o njem je enkrat že zakrivila propad pogajanj o ustavi - razdeljene v več skupin, od katerih pa nobena pod vprašanj ne postavlja osnovne definicije, to je dvojne večine, določene s številom držav članic in deležem prebivalstva.
Majhne in srednje velike enakomisleče države - vseh skupaj je 13, med njimi pa je tudi Slovenija - so tako vztrajale pri simetriji dveh temeljnih kriterijev, čeprav konkretnih številk niso zagovarjale. Ustanovne članice v družbi še nekaterih drugih držav, med drugim Velike Britanije, so nasprotno zagovarjale definicijo, ki jo je v osnutku ustave podala že konvencija o prihodnosti EU, po kateri naj bi bila dvojna večina opredeljena s polovico članic in 60 odstotki prebivalstva.
Svojo skupino sta znova sestavljali Španija, ki zagovarja definicijo s polovico članic in dvema tretjinama prebivalstva, ter Poljska, ki se po besedah diplomatov "z nostalgijo spominja glasovalnega sistema iz pogodbe iz Nice", a v tej fazi ne zagovarja nobenega konkretnega predloga. Kljub temu pa vzdušje ni bilo pesimistično, so povedali diplomati. Čeprav brez konkretnih predlogov v tej smeri, se kompromis začenja iskati v bližini definicije, ki bi število članic postavila pri 55 odstotkih, delež prebivalstva pa pri 65 odstotkih, je bilo moč izvedeti.
Poleg tega je k pozitivnemu ozračju prispevala tudi ugotovitev, da po današnjih pogovorih ni nobenega izrecnega nasprotovanja k dvigu minimalnega števila poslancev v Evropskem parlamentu na državo članico s štiri na pet, kar je bila tudi ena od zahtev Slovenije. Ta dvig naj bi sicer povečal le število poslancev trem najmanjšim državam, to je Malti, Cipru in Luksemburgu, celotno število poslancev pa bi s 736 zraslo na 739 poslancev, je bilo moč izvedeti.
Rupel o pogajanjih
Čeprav tega ni nihče predlagal, je bil kompromis, ki bi dvojno večino kot ključni način za sprejemanje odločitev opredelil pri 55 odstotkih držav in 65-odstotnem deležu prebivalstva povezave, "v zraku", je v Bruslju dejal zunanji minister Rupel. Ta predlog Sloveniji sicer ni posebej pogodu, je priznal Rupel. "Z gnusom ga zavračamo," je celo dejal v šali, a dodal, da "ni rečeno, da končna rešitev ne bo nekje v bližini".
Slovenija je sicer vztrajala na stališču, da bi definicija dvojne večine morala biti "čimbolj simetrična", da bi torej delež držav članic in prebivalstva bila čimbolj enaka oziroma bi bilo med njima zelo malo razlike; v preteklosti so se omenjale kombinacije 50/50, 55/55 in 60/60. To prepričanje država deli z majhnimi in srednje velikimi članicami, medtem ko druga skupina držav zagovarja predlog s polovico članic in 60 odstotki prebivalstva, kot ga je predlagala konvencija o prihodnosti EU. "Zasilna rešitev to še vedno je," je dejal Rupel.
Kot popolnoma nesprejemljiv pa je minister označil predlog Španije, po katerem bi bil prag članic postavljen na polovico, delež prebivalstva pa na 66 odstotkov. "To je slabše kot glasovalni sistem iz Nice," je poudaril Rupel. Pri tem niti ne gre toliko za moč Slovenije, ki bo v vsakem primeru majhna, kot gre za učinkovitost pri odločanju, je opozoril minister. "Po najbolj neugodnem predlogu bi lahko vsako odločitev zablokirale že tri velike države," je dejal. Zelo zadovoljen pa je bil minister ob ugotovitvi, da je Slovenija očitno uspela v svoji zahtevi po dvigu minimalnega števila poslancev v Evropskem parlamentu na članico, in sicer iz štiri na pet. "Očitno smo uspeli," je dejal.
