Slovenija

Dodatna pojasnila glede izbrisanih

Ljubljana, 11. 05. 2010 16.03 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Ustavno sodišče od MNZ zahteva dodatna pojasnila glede izbrisanih. Po prejemu odgovora bodo lahko nadaljevali z obravnavanjem te zadeve, so sporočili.

Izbrisani-4
Izbrisani-4 FOTO: Damjan Žibert

Ustavno sodišče je v zvezi z zahtevo po presoji morebitnega referenduma o zakonu o izbrisanih v začetku maja pozvalo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), naj pojasni, zakaj se podatki iz aprilskega dopisa MNZ razlikujejo od podatkov, ki jih je ministrstvo sodišču posredovalo leta 2003. Sodišče je tudi pozvalo MNZ k posredovanju dodatnih podatkov.

Z ustavnega sodišča so v sporočilu za javnost navedli nekatere okoliščine, ki, kot ugotavljajo, vplivajo na postopek odločanja sodišča glede zahteve za odločitev, ali bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve novele zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS lahko nastale protiustavne posledice.

MNZ navaja podatek iz leta 2009 o 25.701 izbrisanem, medtem ko je štetje leta 2002 ugotovilo izbris le 18.305 oseb. Pred preiskovalno komisijo DZ, ki se ukvarja s štetjem izbrisanih, je notranja ministrica Katarina Kresal že marca pojasnila, da so strokovne službe ministrstva, ki so želele pripraviti bolj strukturiran pregled, ugotovile, da prvotna številka ne ustreza dejanskemu stanju. Do razlik v štetju naj bi prišlo zaradi spremembe informacijske sistema, spremembe upravljavca datotek ter prehoda z ročnega vodenja evidenc na elektronsko.

Ustavno sodišče je 16. aprila pozvalo MNZ k posredovanju določenih podatkov o državljanih drugih republik nekdanje SFRJ, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva, ki jih ustavno sodišče potrebuje pri odločanju v navedeni zadevi. Zahtevane podatke je Ustavno sodišče prejelo 26. aprila in nadaljevalo z obravnavanjem navedene zadeve na seji 5. maja.

Po navedeni seji je sodišče 7. maja pozvalo MNZ, naj pojasni, zakaj se podatki iz prejetega dopisa ministrstva razlikujejo od podatkov, ki jih je ministrstvo z dopisom z dne 19. februarja 2003 posredovalo ustavnemu sodišču. Prav tako so sodniki pozvali ministrstvo, naj jim ob tem posreduje še dodatne podatke in odgovori na zastavljena vprašanja, ki so vsebovana v tem pozivu.

Skladno s pozivom ustavno sodišče pričakuje odgovor v desetdnevnem roku, ki je začel teči z vročitvijo poziva ministrstvu. Po prejemu odgovora bo ustavno sodišče, kot napovedujejo, lahko nadaljevalo z obravnavanjem te zadeve, ki zaradi navedenega ni mogla biti uvrščena na dnevni red seje sodišča v tem tednu.

Notranja ministrica Katarina Kresal
Notranja ministrica Katarina Kresal FOTO: Blaž Garbajs

DZ je vladno novelo zakona o izbrisanih sprejel marca, z njo pa naj bi celovito rešili vprašanje izbrisanih. V SDS in SNS so nato vložili zahtevo za referendum o noveli, saj menita, da bo imela finančne posledice za državni proračun. Poslanci koalicije pa so 18. marca izglasovali sklep, da DZ zahtevo za razpis posreduje v presojo ustavnemu sodišču. Menijo namreč, da bi lahko z uspelim referendumom nastale protiustavne posledice.

Če bo ustavno sodišče njihovi zahtevi ugodilo, referenduma o noveli ne bo, v nasprotnem primeru pa ga bo moral DZ razpisati.
 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

am_staff
11. 05. 2010 19.04
Koga še to zanjima. Samovoljno sprejeto odločitev s strani vlade naj rešujejo sami in se naj ne opravičujejo pred narodom.
JebemVamSunac
11. 05. 2010 18.02
MERDE-AVE-MERDE
11. 05. 2010 18.01
Daje država ustvarila izbrisane je z eno besedo - SRAMOTA
dolejo
11. 05. 2010 16.36
Po tej logiki moramo pod izbrisane prišteti tudi vse italjanske in nemške vojake, ki so imeli prebivališče v okupirani Sloveniji, saj so ravno tako "pozabili" oddati prošnje za dodelitev statusa v novi državi po vojni.
dolejo
11. 05. 2010 16.32
Leva koalicija je s podelitvijo vseh pravic vsem "izbrisanim" storila državno in narodno izdajstvo. Za njih je privilegiran vsak, ki deluje proti Sloveniji.