Dodatku k pokojnini za izjemne dosežke se obeta referendum

Predstavnik predlagateljev odložilnega veta, državni svetnik Miloš Pohole je ponovno pojasnil, da predlog zakona ne odpravlja ključnih težav, da merila za dodatek niso ustrezna in da seznam relevantnih nagrad in priznanj, po katerih se odloča o upravičenosti dodatka, kljub svoji širini izpušča nekatere stanovske nagrade.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je izpostavila doprinos umetnikov k razvoju družbe in prepoznavnosti Slovenije v mednarodnem prostoru. Poslance je zato pozvala, da predlog zakona pred Prešernovim dnevom znova podprejo. Prepričana je, da predlog zakona na demokratičen in transparenten način ureja del področja, ki ga trenutno regulira zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, ki je bil spisan leta 1974 in noveliran leta 1990.

Poslanec SDS Andrej Hoivik je napovedal, da bodo v stranki začeli postopke za zakonodajni referendum, če bo predlog zakona ob ponovnem glasovanju potrjen. V poslanski skupini menijo, da predlog zakona dodatek zagotavlja le točno določeni kulturni eliti, medtem pa vlada upokojencem nalaga nove davke. Z zakonodajnim referendum želijo po Hoivikovih besedah ljudi povprašati, ali si želijo, da "izbrana kulturna elita prejme v povprečju 1500 evrov višje mesečne pokojnine", medtem ko upokojenci z najnižjimi pokojninami prejmejo dodatne letne povišice v višini zgolj 42 centov na mesec.

Hoivik je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da bodo v DZ najprej prinesli 2500 podpisov, nato pa bo predsednica DZ Urške Klakočar Zupančič določila rok za zbiranje 40.000 podpisov, ki jih potrebujejo za zakonodajni referendum. Verjame, da bo referendum okvirno maja. "Že sedaj vabim vse državljane in državljanke, predvsem upokojence, da se pridružijo zbiranju podpisov," je dejal. Dodal je, da imajo koalicijske stranke še priložnost, da po javnem pozivu na četrtkovi seji DZ glasujejo proti predlogu zakona. V SDS so sicer novembra že vložili pobudo za posvetovalni referendum o zakonu, ki jo je DZ kasneje zavrnil.

V Levici so medtem prepričani, da SDS v resnici moti to, da Levica ureja področje kulturnih politik, medtem ko sami kulturo zgolj izkoriščajo za ideološko obračunavanje. SDS so v pisnem odzivu po seji obtožili, da bi za izvedbo referenduma o zakonu, ki se tiče nekaj zaslužnih posameznikov, porabili milijone javnega denarja. "Prvi referendum smo dobili, tudi tokrat smo prepričani, da javnost ne bo nasedla zavajanjem in lažem desnice. Kajti SDS so vedno polna usta, ko gre za upokojence, a so prav oni tisti, ki so z rezi odmernih odstotkov in drugimi varčevalnimi ukrepi najbolj oškodovali starejše in ogrozili pokojninsko blagajno," so bili ostri v sporočilu za javnost.

V NSi menijo, da delitev denarja posameznim umetnikom "po pomanjkljivih merilih", ne more biti prispevek k razvoju slovenske umetnosti, lahko pa med umetniki vnaša slabo voljo in frustracije. V poslanski skupini bodo zato ponovno glasovali proti predlogu zakona, je pojasnil poslanec NSi Jožef Horvat.

Koalicija zakon podpira

Tatjana Greif (Levica) je opozorila, da je obstoječa zakonska ureditev priznavanja posebnih zaslug na področju umetnosti neustrezna. Prepričana je, da predlog zakona zagotavlja, da bodo postopki zdaj transparentni, merila in pravila ravnanja pa jasno določena, zato ga bodo v Levici ponovno podprli. Tudi v poslanski skupini Svoboda so kljub vetu DS prepričani, da je sprejetje predloga zakona nujno za odpravo dolgoletnih pomanjkljivosti v sistemski ureditvi tega področja. Andreja Rajbenšu (Svoboda) je razprave opozicije, ki dodatke za izjemne dosežke umetnikov primerjajo z ostalimi pokojninami, označila za populistične in zavajajoče.

Jonas Žnidaršič (SD) je predlog zakona označil za pomemben korak k prepoznavanju izjemnih dosežkov posameznikov, ki so s svojim delom bistveno prispevali h kakovosti in prepoznavnosti slovenske umetnosti. Dodal je, da sicer razumejo pomisleke glede različnih odmernih odstotkov za odmero dodatka, vendar menijo, da je zakonski predlog ustrezen. Napovedal je, da ga bodo v SD zato ponovno podprli.

DZ ga je zakon decembra sprejel z 49 glasovi za in 25 proti, za ponoven sprejem zakona po vetu DS je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.