So dodatki v javnem sektorju upravičeni? Nekaterim do 2000, drugim nekaj deset evrov

Kakšna so torej pravila, po katerih si v javnem sektorju delijo te dodatke? Čeprav je od prve razglasitve epidemije minilo že več kot leto dni, si javne institucije pravila še vedno razlagajo vsaka po svoje. 

V enem mesecu so rekorderji iz vojaških vrst tako prejeli od 1900 do 2200 evrov. Večinoma gre za zdravnike, a med njimi lahko najdemo tudi denimo poveljnika čete in letalskega inženirja za vzdrževanje tehnike. Običajnih vojakov med zaslužkarji seveda ni. 

Naše zdravje v tem primeru ni vredno popolnoma nič, pove vojak, pa želi ostati anonimen. "Naddesetnik, vojak z 20 leti delovne dobe, dobi recimo 9,54 evra, 7,81 evra dodatka. V enem primeru mogoče 50 evrov, ampak to je pa plafon." Pokaže tudi plačilne liste. Pogosto delamo v isti stavbi, v istem kolektivu, zato te astronomske razlike še težje sprejmemo, še pojasnjuje. "Vse se izbira selektivno. Torej višje ko si, več dobiš, nižje ko si, manj dobiš." 

Na ministrstvih se dodatki v času epidemije večinoma gibljejo nekje do 300 evrov. A je uspelo posameznim uradnikom iztržiti še precej več. Podsekretar na ministrstvu za javno upravo je iztržil več kot 1500 evrov bruto, šef finančnega urada na notranjem ministrstvu dobrih 1000 evrov, podobno tudi vodja sektorja za ravnanje s stvarnim premoženjem. Vodja kabineta infrastrukturnega ministra Vrtovca pa prejme slabih 800 evrov. 

Zakaj tolikšne razlike? Komu pripada dodatek in koliko? Jasnih pravil tudi več kot leto dni od začetka koronakrize v javnem sektorju očitno še vedno nimajo. "Zato so bili ti izplačani dodatki zelo različni, in sicer od občine do občine, od šole do šole," pripoveduje Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev. 

Ministrstvo za javno upravo piše priporočila, pravila igre pa si postavljajo institucije bolj ali manj same. Šole, bolnišnice, zdravstveni domovi, tudi ministrstva. Nepravilnosti so ugotavljali tudi inšpektorji. "Največkrat je šlo za to, da so bili morda ti akti v nekaterih primerih nekoliko netransparentni ali pa niso bili objavljeni tako, da bi se lahko uslužbenci z njimi seznanili," pojasnjuje inšpektorica Lidija Apohal Vučković. 

V vojski so uslužbence razdelili v štiri skupine. Tisti s terena so obtičali v prvi ali drugi skupini, v zadnjo skupino, ki se ji priznava, da kar 90 odstotkov delovnega časa preživi v rizičnih razmerah, so umeščeni le tisti z najvišjimi čini, pripoveduje vojak. "S kom ima on toliko stikov? Vojak, ki je v vodu stalno v stiku s 30 ljudmi, je gotovo bolj ogrožen kot nekdo v pisarni, ki napiše ukaz in ga pošlje po liniji poveljevanja." 

Epidemija marsikomu tudi zelo ustreza. Kljub odredbi vlade, naj delo opravljamo od doma, so številni pripadniki Slovenske vojske na višjih položajih vztrajali v pisarnah in s tem ohranili dodatke iz naslova dela v rizičnih razmerah, še dodaja. 

Kakšne so skupne številke? 

Številke so visoke, kljub temu da so navodila ministrstva za javno upravo zelo jasna. Do dodatkov so upravičeni tisti, ki opravljajo delo v nevarnih pogojih, in še to samo za ure dejanske izpostavljenosti. Sam prihod na delo torej ne šteje za nevarnega. Vseeno so recimo zaposleni na ministrstvih, četudi so v pisarni sami, upravičeni do dodatka v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače, vendar le za desetino delovnega časa. 

Konkreten primer: najvišje mesečno izplačilo na finančnem ministrstvu, ki ga je dobil vodja sektorja, je bilo dobrih 250 evrov bruto. Ker pa ima zadnjo besedo vedno posamezni nadrejeni, so nekateri dodatki res ekstremni. 

To izhaja tudi iz skupnih številk. Lani, v prvem valu, je bilo za dodatke porabljenih več kot 190 milijonov. 36 milijonov so jih dobili neposredni proračunski uporabniki, daleč največ Policija in vojska, posredni uporabniki pa kar 155 milijonov. Tu močno vodijo bolnišnice in domovi za ostarele. Še več denarja je bilo porabljenega od sredine oktobra lani – do konca marca že 250 milijonov, največji prejemniki so seveda isti. 

Skupaj je šlo torej v enem letu samo za dodatke več kot 440 milijonov. Če se je v zadnjih 12 mesecih število brezposelnih precej povečalo s slabih 78.000 na skoraj 83.000 marca, je javnih uslužbencev vedno več. Če primerjamo januarske podatke, ki so zadnji dostopni, je bilo lani na začetku leta v javnem sektorju, upoštevajoč ure, zaposlenih približno 179.500 ljudi, letos pa že 183.000.