Dodaten davek na vozila, plovila in protikrizni davek na nepremičnine

Vlada je v danes sprejeti zakon o uravnoteženju javnih financ vključila pet ukrepov na prihodkovni strani proračuna. Z zakonom se tako uvaja dajatev na dobiček, ki nastaja zaradi spremembe namembnosti zemljišč. Skozi obdavčitev se želi posebej zajeti dobičke, ki so rezultat špekulativnih nakupov kmetijskih zemljišč ob uporabi notranjih informacij o načrtovanih spremembah občinskih prostorskih načrtov, so poudarili v uradu vlade za komuniciranje.

Davek se odmeri ob prodaji zemljišča, davčna osnova je razlika med vrednostjo zemljišča ob prodaji in vrednostjo zemljišča ob nakupu. Davčne stopnje so določene v odvisnosti od časa, ki je minil med spremembo namembnosti zemljišča in prodajo zemljišča ter se postopno znižujejo.

Protikrizni davek na nepremičnine

Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki posega v celo vrsto zakonov, predvideva tudi posebni protikrizni davek na nepremično premoženje. Tega bi plačevale pravne in fizične osebe, ki imajo v Sloveniji v lasti nepremično premoženje v skupni vrednosti nad enim milijonom evrov.

Davek bo letna obveznost in se bo plačeval po stopnji 0,1 odstotka od vrednosti premoženja po ocenah iz množičnega vrednotenja nepremičnin. Stopnja davka se bo dvignila, če lastnik nepremičnin ne uporablja sam oziroma za opravljanje dejavnosti, niti jih ne oddaja v najem.

S tem naj bi se spodbudilo lastnike nepremičnin, da svojo lastnino ekonomsko izkoriščajo in da prijavijo najemna razmerja v pristojni register v skladu z veljavno zakonodajo. Plačilo davka bo urejeno enako, kot to velja za letno nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč.

Dvig stopnje obdavčitve dohodkov od kapitala

S predlaganimi spremembami zakona o dohodnini, ki določajo stopnje obdavčitve dohodkov od kapitala, pa se predlaga dvig stopnje za pet odstotnih točk na 25 odstotkov. Predlagane spremembe ne vplivajo na oprostitev plačila davka za obresti do višine 1000 evrov niti ne vplivajo na veljavno postopno zniževanje davčne obveznosti v odvisnosti od obdobja lastništva vrednostnih papirjev ali drugih oblik kapitalskega premoženja.

Ker morajo biti rešitve v zakonu o dohodnini usklajene z rešitvami v zakonu o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, se identična sprememba predlaga tudi v tem zakonu.

Dodaten davek na vodna plovila

Zakon o uravnoteženju javnih financ predvideva še uvedbo dodatnega davka na vodna plovila. Ta se odmeri na enak način in od enakih osnov, kot so že določene z zakonom o davku na vodna plovila, vendar pa ne bo prihodek občin, temveč državnega proračuna. Zaradi ekonomičnosti postopka je predvideno, da se bo ta dodatni davek odmeril hkrati z davkom na vodna plovila.

in na motorna vozila

Uvaja pa se še dodatna davčna obveznost iz naslova davka na motorna vozila, in sicer v obliki pribitka k davku za osebna motorna vozila s prostornino motorja nad 2500 kubičnih centimetrov. Višina dodatne davčne obveznosti je odvisna od prostornine motorja motornega vozila in je določena progresivno.

Dodatna obremenitev se bo obračunavala za vozila, ki bodo prvič registrirana v Sloveniji po uveljavitvi zakona. Pribitek se bo obračunaval od enake davčne osnove kot običajni davek na motorna vozila, zanj bodo veljale enake davčne oprostitve in možnosti vračila kot za običajni davek na motorna vozila. Pribitek bo prihodek državnega proračuna.

V igri še druge spremembe

Teh pet ukrepov je le del od 14 napovedanih ukrepov, s katerimi je vlada odgovorila na zahteve sindikatov, da mora uravnoteženje javnih financ vsebovati tudi ukrepe na prihodkovni strani proračuna.

Vlada je ob sprejemu predloga rebalansa minuli teden med drugim omenjala še uvedbo obdavčitve nezazidanih stavbnih zemljišč in davek na finančne transakcije.

Dohodninsko lestvico naj bi poleg tega dopolnili s četrtim davčnim razredom, v katerega bi se uvrstili tisti z več kot 70.000 evrov letnih prihodkov, stopnja davka pa bi se gibala med 45 in 50 odstotki. Te spremembe še niso pripravljene in bodo predlog usklajevanja v Ekonomsko-socialnem svetu. Veljati naj bi začele šele prihodnje leto.

Vlada naj bi poleg tega strožje ukrepala proti tistim, ki ne plačujejo davkov, medtem ko je dvig osnovne stopnje davka na dodano vrednost še vedno predviden le kot skrajni ukrep.