Dodatek za delovno aktivnost vendarle čez prvo parlamentarno sito?

Čeprav ukinitvi omenjenega dodatka nasprotujejo v številnih nevladnih organizacijah, pa ministrica za delo Ksenija Klampfer vztraja, da ima zadostno podporo za njegovo ukinitev, saj meni, da ta ne prinaša več učinkov, zaradi katerih so ga uvedli.

"Zaenkrat je politična podpora zagotovljena, bomo pa videli na odboru, kako se bodo stvari odvijale," je včeraj pojasnila ministrica. Na vprašanje, ali podporo predlogu novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih zagotavlja sama koalicija ali opozicija, pa je odgovorila, da bomo to še videli.

Levica in SD jasno proti noveli

Kot je znano, ukinitvi dodatka še naprej ostro nasprotujejo v Levici, kjer so prepričani, da gre pri nameravani ukinitvi za protisocialen ukrep, ki bi prizadel predvsem najšibkejše in najranljivejše.

Moti jih tudi, da še nimajo konkretnih podatkov ministrstva o tem, koga vse bi ukinitev dodatka prizadela. "Zato bomo naredili vse, da sprejetja novele ne bo," je v izjavi za medije povedal vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec.

V Levici so tako na odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide že vložili zahtevo za umik te točke z dnevnega reda. Slednji bo namreč prav danes nadaljeval obravnavo predloga novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih.

Predlogu novele pa nasprotujejo tudi v stranki SD, saj bi s tem "številne ljudi, ki že tako živijo na robu, pahnili še v večje težave". "Gre za enega redkih ukrepov, ki ljudi na robu spodbuja k temu, da se aktivirajo in postanejo znova delovno aktivni, zato ga ni smiselno ukinjati," je dejal.

Glede na izjave SD in Levice koalicija trenutno nima zadosti glasov, da bi predlogu novele na odboru zagotovila večino. Da bi predlog dobil zeleno luč odbora, bi ga zato moral podpreti vsaj še del opozicije ali pa bi se morala ta glasovanja vzdržati, je slišati.

Naj novele ne podprejo, so sicer poslance včeraj znova pozvale nevladne organizacije. Predstavniki desetih od njih, skupno naj bi ji nasprotovalo vsaj 60 nevladnih organizacij, so pred poslopjem DZ opozorili, da bo ukrep prizadel predvsem najbolj revne. Po njihovem mnenju težava ni previsoka socialna pomoč v kombinaciji z dodatkom za delovno aktivnost, pač pa prenizke plače. Ministrstvo namreč ukinitev dodatka, uvedenega leta 2012, utemeljuje s tem, da naj bi se ta skupaj z denarno socialno pomočjo preveč približal minimalni plači, s čimer naj bi prejemnike odvračal od aktivnega iskanja dela.