Dodatek k sodniškim plačam bo vlada uredila s posebnim zakonom

Premier Robert Golob je namreč na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva napovedal reformo plačnega sistema s posebnim plačnim stebrom za sodstvo oziroma pravosodje, do tedaj pa da bodo funkcionarji v pravosodnem sistemu, torej sodniki in tožilci, prejemali mesečni dodatek k plači v višini 600 evrov bruto.

Na vprašanje poslanca SDS Dejana Kaloha, kakšna bo pravna podlaga za izplačilo tega dodatka, je ministrica Dominika Švarc Pipan odgovorila, da vlada trenutno že obravnava predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem. Vanj bodo eksplicitno zapisali, da bo veljal do uveljavitve plačne reforme. Predlog je tudi že usklajen z ministrstvoma za javno upravo in za finance.

To je potrdil tudi minister za finance Klemen Boštjančič, ki je povedal, da se je po burni razpravi tudi sam strinjal z izplačilom dodatka, a "s stisnjenimi zobmi". Na vprašanje poslanca SDS Andreja Hoivika, kdo je dal pobudo za izplačilo tega dodatka oziroma ali je "ideja zrasla na zelniku predsednika vlade", je odgovoril, da je pravosodna ministrica več mesecev opozarjala na problematiko plač funkcionarjev v sodstvu, razprava o tem pa je bila zelo obsežna in dolgotrajna. "Torej ni šlo za neko soliranje ministrice za pravosodje ali premierja," je poudaril.

Poslanec Kaloh je med drugim še opozoril, da je napoved o dodatku sodnikom povzročila "domino efekt" med ostalimi poklicnimi skupinami, in vprašal, zakaj vlada ni počakala in področja plač sodnikov uredila v okviru sistemske zakonodaje. Ministrica Švarc Pipan je odgovorila, da te domino efekte opazujemo že vsaj desetletje, ko so številne poklicne skupine pridobivale določene pravice oziroma dosegle usklajevanje plač, s čimer se je rušil enotni plačni sistem.

Medtem pa sodniki v zadnjem desetletju niso bili deležni nikakršne uskladitve in so njihove plače realno znatno padle v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami. Realna vrednost plač sodnikov je tako realno padla za pet odstotkov, pri tožilcih celo za več kot deset odstotkov, medtem ko so plače v preostalem javnem sektorju po realni vrednosti narasle za okoli 12 odstotkov, je opozorila ministrica.

Plačni položaj sodnikov v Sloveniji je torej neustrezen, na kar po besedah Švarc Pipanove opozarjajo tudi mednarodne institucije. Ob tem je opozorila, da je ustrezen materialni položaj sodnikov eden od ključnih elementov zagotavljanja neodvisnosti sodstva.

Neustrezen plačni položaj poleg tega predstavlja resno oviro za zaposlovanje najboljših pravnih strokovnjakov. Trenutno tako v sodnem sistemu ni interesa ne za položaje strokovnih sodelavcev ne za sodniška mesta, je še poudarila ministrica in dodala, da gre "že skorajda za nekakšno negativno fluktuacijo".