Državi morata odgovoriti Rehnu

Ljubljana in Zagreb morata najprej odgovoriti na predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za reševanje spora o meji, potem pa ga ratificirati v parlamentih, ker bo šlo za mednarodno prevzeto obveznost, je danes v Zagrebu izjavil vodja delegacije Evropske komisije Vincent Degert. Na novinarsko vprašanje, kdaj pričakuje novo pogajalsko konferenco Hrvaške z EU, je izrazil upanje, da bo to čimprej, saj je deblokada hrvaških pogajanj strateški interes Hrvaške in EU.

Degert je zanikal, da je v pogovoru za bruseljski spletni bilten EUobserver dejal, da ima Hrvaška večje težave s vstopom v EU zaradi izvajanja reform kot zaradi slovenske blokade. "Nikoli nisem dejal, da bodo strukturalne reforme ustavile Hrvaško. Hotel sem spomniti, da nas politična blokada ne sme demotivirati za nadaljevanje skupnega dela na reformah v cilju izpolnjevanja začrtane nalog za sklenitev pogajanj," .

Sicer pa je Degert, ki je sodeloval na novinarski konferenci, na kateri sta s državnim sekretarjem na hrvaškem zunanjem ministrstvu Davorjem Božinovićem predstavila program Evropskega tedna na Hrvaškem, danes dejal, da Hrvaška potrebuje boljše izvajanje sprejetih reform, posebej v pravosodju, kljub velikem napredku v reformi pravosodnega sistema.

Božinović pa je na novinarski konferenci izrazil upanje, da bo čim prej prišlo do deblokade pogajanj in ponovil stališče hrvaške vlade, da je Rehnov predlog korak v pravo smer. Po njegovih besedah bo Hrvaška pripravljena izpolniti vse kriterije za odpiranje preostalih poglavij in zapiranje vseh poglavij, takoj ko bo blokada umaknjena. Spomnil je, da je blokiranih 12 poglavij, devet za odpiranje in tri za zapiranje.

Dobra osnova za dogovor

Zadnji predlog evropskega komisarja Ollija Rehna za rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško predstavlja brez dvoma napredek in je dobra osnova za dogovarjanje, je po današnji zaprti skupni seji odbora DZ za zadeve Evropske unije (OEU) in odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) ocenil predsednik OZP Ivo Vajgl.

Na seji je zadnji Rehnov predlog odboroma predstavil zunanji minister Samuel Žbogar. Kot je dejal Vajgl, jim je minister podal izčrpno informacijo. "Predlog je tak, da lahko rečemo, da pomeni v odnosu na dosedanje predloge in akcije za reševanje odrtega mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško brez dvoma napredek. Je dobra osnova za nadaljnje dogovarjanje, najprej v okviru Slovenije," je povedal predsednik OZP.

Predsednik vlade Borut Pahor bo skupaj z zunanjim ministrom v naslednjih dneh opravil konzultacije z vodji vseh parlamentarnih strank. Pred končnim oblikovanjem stališča in odgovora Slovenije komisarju Rehnu pa se bo po besedah Vajgla OZP verjetno na izredni seji znova sestal, opravil razpravo in nato odobril izhodišča in odgovor Slovenije. Po oceni Vajgla se bo to zgodilo nekje v prvi tretjini maja.

Žbogar je že v četrtek po seji vlade dejal, da dopolnjeni Rehnov predlog vključuje številne predloge slovenske strani. Tudi Žbogar je poudaril, da je predlog dobra osnova, pred končno različico pa je potreben še razmislek in širok konsenz. V pogovoru za nacionalno televizijo pa je dejal, da predlog povezuje reševanje vprašanja meje in sprostitev hrvaških pogajanj z EU. Do sprostitve teh pogajanj bo prišlo, "ko bo sporazum dogovorjen in usklajen ter nato potrjen v obeh parlamentih", je pojasnil minister.

Rehn je zadnji kompromisni predlog Žbogarju in hrvaškemu zunanjemu ministru predstavil na nizu srečanj, ki so v sredo potekala v Bruslju. Na srečanjih je sodeloval tudi predsedujoči trio EU v sestavi Francije, Češke in Švedske. Češko predsedstvo EU je po srečanjih sporočilo, da je dogovor, ki bo omogočil nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU blizu.

Hrvaški tisk: Hrvaška bo dobila, Slovenija pa ne bo zgubila

Hrvaška ima razloge za zadovoljstvo in za sprejetje najnovejšega predloga evropskega komisarja Rehna, a niti Slovenija nima razloga, da bi ga zavrnila, in ni ji treba biti nezadovoljna, ker so sprejete tudi njene pripombe, piše današnji Jutarnji list. "Kompromis je sprejemljiv za Hrvaško zaradi tega, ker bodo po omenjenem predlogu pravni strokovnjaki (arbitri ali sodniki) urejali vprašanje obmejne črte po načelih mednarodnega prava. Pri tem ni vztrajala le Hrvaška temveč tudi mnoge članice EU, ki si ne želijo izjem pri takšnih vprašanjih. Da je potrebno iskati rešitev čim bolj s pravno in ne s politično pomočjo, je predvsem zahtevala Francija," piše dopisnik Jutarnjega lista iz Bruslja.

Dodaja, da lahko Hrvaška zadnji Rehnov predlog razglasi za nekakšno diplomatsko zmago, sicer pa ne bo poražencev in ne bi smelo biti nobenega zmagoslavja. "Hrvaška je izgubila že pet mesecev v pogajalskem procesu. Kaj pa lahko pomeni nekaj mesecev v omenjenem procesu najbolj kaže tisto, da bi Hrvaška lahko že letos postala polnopravna članica, če bi pogajanja namesto oktobra odprla marca 2005," dodaja zagrebški časnik.

Novi list pa opozarja, da se je treba umakniti evforiji, ker hrvaška vlada vidi določeno past v formulaciji, ki govori o uporabi morja in stika Slovenije z odprtim morjem. Če to pomeni teritorialni stik, so v vladi prepričani, da gre za vrnitev na sporazum Račan-Drnovšek, česar Hrvaška nikoli ne bo sprejela. Politični boj ni še končan, poudarja Novi list v ločenem komentarju. Pojasnjuje, da je "treba Rehna in trio Francija-Češka-Švedska nenehno vleči za rokav kot nogometnega sodnika in opozarjati na vsak poskus tekmeca, da s sprenevedanjem nepovratno porabi čas naše EU tekme".

Reški časnik ocenjuje, da slovenski premier Pahor nima veliko manevrskega prostora, ne da bi tvegal premierski stolček, ter bo "zagotovo zaigral na karto zavlačevanja in oviranja Rehnovega načrta, da bi preprečil resnično hrvaško zmago, ki se bo zgodila z deblokado naših pogajanj". Dodaja, da je treba biti posebej previden, ker gre za ranjenega leva.

Hrvaška je, kot pravijo vladni viri, prepričana v deblokado pogajanj do začetka junija, izpostavlja Večernji list. Dodaja, da predstavlja del Rehnovega predloga, ki govori o "stiku Slovenije z odprtim morjem", verjetno častno odstopnico za Slovenijo, če ne bo nepredvidenih političnih oviranj, vpletenih v t.i. načelo pravičnosti.

Rehnov predlog je ponujen po sistemu vzemi ali pusti in če ga Slovenija ne bo sprejela, bo označena kot odgovorna za blokado širitve EU in kršitve evropskih načel, ocenjuje Večerni list. Napoveduje, da bodo imeli zunanji ministri EU v ponedeljek na dnevnem redu slovensko blokado pogajanj, kar "se ocenjuje kot dodatni pritisk na Ljubljano".

"Glede na to, da je Rehnov predlog pripravljen po načelu vzemi ali pusti, je žogica na Pahorjevem dvorišču," pa poudarja Vjesnikov komentator, ki se pohvalno izraža o hrvaški diplomaciji. Dodaja, da je Hrvaška pravilno ocenila, da je treba vztrajno nadaljevati s pogajanji in se držati temeljnih načel ter da ni bilo nobene notranje evropske zarote.