Ob vsesplošnem varčevanju so ministrstva in organi v sestavi od januarja do konca novembra za različne svetovalne pogodbe porabili kar dobre 2,3 milijone evrov. Dejanski strošek je še višji, saj vse pogodbe še niso plačane, niso pa vključeni niti stroški avtorskih pogodb.

Vprašanje je, zakaj teh del niso opravili številni zaposleni na ministrstvih. Odgovori so si precej podobni. Strnemo jih lahko v dva razloga, da za to bodisi niso usposobljeni bodisi da bi to pomenilo političen vpliv na odločitve.

Največ smo, podatke je razkril Radio Slovenija, plačali za odvetnike za arbitražo, in sicer 1.147.000 evrov, a dejstvo je, da je meja v nacionalnem interesu in je bilo treba poseči po najboljših mednarodnih odvetnikih.

Pravna mnenja so zunaj finančnega ministrstva iskali tudi pri izdaji obveznic in zadolževanju. In za to na tem ministrstvu plačali dobrih 317 tisočakov. Pravijo, da zato, ker brez zunanjih pravnih svetovalcev na mednarodnih trgih ni možno izdati obveznic.

Kulturno ministrstvo je skoraj 158 tisočakov plačalo za člane 23 strokovnih komisij, a jih, pravijo, po zakonu morajo imenovati za projekte, ki jih pripravi ministrstvo.

Zelo drago smo palači tudi nasvete nekdanji premierki Alenki Bratušek: en sam nasvet je stal dobra dva tisočaka. V njeni stranki pravijo, da so takrat potrebovali širok nabor informacij in analiz pri pripravi izhodišč za izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki pa ga še nimamo.

Do večine teh stroškov je kritičen tudi minister za javno upravo, ki pa pravi, da se je vrednost pogodb povečala z zmanjšanjem zaposlenih v ožji državni upravi, da nas torej tudi varčevanje stane.