Banane lahko jeste. Banan ne smete jesti. "Kaj torej zdaj?", se včasih upravičeno sprašujejo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, ki od različnih strokovnjakov prejemajo različna prehranska priporočila. Neenotna navodila sladkornim bolnikom namreč že dalj časa burijo duhove.
Na pobudo Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji je zato ministrstvo za zdravje pred dvema letoma imenovalo delovno skupino za pripravo prvih nacionalnih priporočil o prehrani in telesni dejavnosti ob sladkorni bolezni tipa 2. Pri njihovi pripravi je sodelovalo 10 institucij, namenjena pa so zdravstvenim strokovnjakom. "Ključni namen predstavljenih priporočil je poenotenje strokovnih informacij, ki jih oseba s sladkorno boleznijo prejme od zdravstvenih strokovnjakov," so zapisali v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza).
O sladkorni bolezni in prehrani se veliko govori in piše, na spletu lahko najdemo številne informacije. A strokovnjaki opozarjajo, da so mnoge objavljene informacije strokovno netočne in vnašajo med ljudi zmedo. Bolnik zato, ker je nekje nekaj prebral, včasih ne upošteva priporočil zdravstvenih delavcev. "Zato je pomembno, da so informacije o prehrani pri sladkorni bolezni na vseh ravneh oskrbe poenotene," so zapisali v priporočilih.
Kljub modernim zdravilom in zdravljenju s sodobno tehnologijo ostaja namreč nefarmakološko zdravljenje temelj zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2. "Ustrezen način življenja ugodno vpliva na potek bolezni, osveščenost oziroma zdravstvena pismenost pa dajeta osebi s sladkorno boleznijo svobodo za kakovostno življenje," pravi Jana Klavs, koordinatorka delovne skupine, ki je pripravila priporočila. Skozi izmišljena lika Zofi in Florjana v knjižici zdravstvene strokovnjake poučujejo o preverjenih in strokovnih informacijah.
Predstavljeni so različni prehranski vzorci in priporočila glede vnosa posameznih hranil (ogljikovi hidrati, sladkorji in sladila, beljakovine, maščobe, prehranske vlaknine, sol, prehranska dopolnila in podobno), pa tudi priporočila glede telesne dejavnosti."Telesna dejavnost ima dokazano protivnetno delovanje, izboljša lipidni profil in počutje. Predvsem pa ugodno vpliva na kardiorespiratorno pripravljenost, telesno maso, sestavo telesa, mišično moč in vzdržljivost. Program telesne vadbe mora biti individualen glede na telesno zmogljivost, farmakološko zdravljenje, prisotnost in težavnostno stopnjo zapletov sladkorne bolezni, želje in cilje posameznika ter pričakovane koristi vadbenega programa," so zapisali v priporočilih.
Povzetek priporočil o prehrani in telesni dejavnosti ob sladkorni bolezni tipa 2:
1. Prehrana se glede deležev makrohranil pri osebah s sladkorno boleznijo bistveno ne razlikuje od prehrane, ki jo priporočajo osebam brez sladkorne bolezni in temelji na individualni oceni trenutnih prehranskih vzorcev, željah in ciljih zdravljenja osebe s sladkorno boleznijo.
2. Prehransko svetovanje vključuje pri osebah s sladkorno boleznijo oceno prehranskih navad, ki ji sledi individualno svetovanje o spremljanju vnosa ogljikovih hidratov ter usklajevanje tega s stopnjo urejenosti glikemije, gibanjem ter z vrsto in odmerkom zdravila, ki ga prejemajo za nižanje hiperglikemije, kadar je to pomembno zaradi mehanizma delovanja zdravil.
3. Primernih je več prehranskih vzorcev, ki imajo lahko različne prednosti.
4. Zaradi nejasnih dokazov o prednosti določenega vzorca prehranjevanja za osebo s sladkorno boleznijo se pri prehranskem svetovanju osredotočajo na tri glavna priporočila:
- uživanje čim več zelenjave, ki vsebuje manj škroba;
- zmanjšanje vnosa dodanega sladkorja in žitnih izdelkov z malo prehranske vlaknine;
- v največji možni meri izbiramo polnovredna živila namesto visoko procesirane hrane.
5. Pri določenih osebah, pri katerih glikemični cilji niso doseženi ali je glavni cilj prilagoditev farmakološkega zdravljenja, je smiselno poseči po prehranskih vzorcih z nizko ali zelo nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov.
6. Telesna dejavnost naj bo redna in načrtovana. Za ohranjanje zdravja naj se spodbuja aktiven življenjski slog posameznika (telesna dejavnost namesto uporabe transportnih sredstev, telesna dejavnost na delovnem mestu, aktivno preživljanje prostega časa).
Z nacionalnimi priporočili se tudi v slovenskem prostoru za prehransko oskrbo osebe s sladkorno boleznijo uvaja izraz prehranska terapija (angleško: nutrition therapy). "Z novim izrazom in pristopom želimo dopolniti že obstoječe prehransko svetovanje," so zapisali v priporočilih.
Med pomembnimi sporočili strokovnjakom, ki sladkornim bolnikom svetujejo pri prehranski terapiji, je, da odrasel človek lahko največkrat naenkrat spremeni le eno stvar. Preveč sprememb naenkrat namreč pogosto pripelje do tega, da posameznik hitro obupa in pade nazaj v svojo rutino. Za uvajanje sprememb je potrebna notranja motivacija, spremembe torej morajo biti želja bolnika in ne strokovnjaka. Prav tako v priporočilih strokovnjakom poudarjajo, da nobeno živilo ali jed ni prepovedana in da naj njihova prehranska priporočila izhajajo iz upoštevanja navad in življenjskega sloga osebe s sladkorno boleznijo.
Ker kronične bolezni bistveno vplivajo na kakovost življenja posameznika in na njegovo zdravje, uspešno spopadanje z njimi izboljšuje zdravje posameznika, posledično pa tudi družbe.
Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki traja od postavitve diagnoze do konca življenja. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji s sladkorno boleznijo živi približno 200.000 oseb, mnogi pa zanjo sploh še ne vedo. Z zdravili za sladkorno bolezen se je leta 2010 zdravilo približno 92.000 ljudi, leta 2018 pa že 114.000 ljudi. Število sladkornih bolnikov, ki vsako leto na novo začnejo prejemati zdravila, se v zadnjih letih z vsakim letom dvigne za približno 10.000.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.