Koalicija usklajena: v demografskem skladu bodo strateške in portfeljske naložbe države

Na Brdu pri Kranju se je koalicijski vrh v pretežni meri uskladil glede predloga zakona o demografskem skladu. Vlada bo predlog zakona potrdila v kratkem in ga takoj predstavila Ekonomsko-socialnemu svetu, zvezi društev upokojencev in mladinskemu svetu. Nato bo z morebitnimi dopolnitvami iz teh razprav šel v DZ, je v tvitu zapisal premier Janez Janša.

V osnovnem kapitalu nacionalnega demografskega sklada bodo naložbe v lasti Slovenskega državnega holdinga, Družbe za upravljanje terjatev bank, Družbe za svetovanje in upravljanje, Kapitalske družbe, Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Modre zavarovalnice in naložba pokojninskega zavoda v Zavarovalnici Triglav. Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) ne bo v osnovnem kapitalu sklada, je pa možno, da bo še prišlo do spremembe, je novinarjem med današnjim koalicijskim vrhom na Brdu pri Kranju povedal Robert Polnar. 

Vrednost naložb v skladu brez Darsa bi bila dobrih 8,5 milijarde evrov, če pa bi bil vključen še Dars, bi znašala 11,5 milijarde evrov.

V vsakoletni strategiji upravljanja naložb bo mogoče opredeliti tudi naložbe, s katerimi demografski sklad ne more svobodno razpolagati brez soglasja DZ. To so denimo naložbe v Telekomu Slovenije, Petrolu, Loteriji Slovenija, Novi Ljubljanski banki, Krki, Slovenskih železnicah, Pozavarovalnici Sava in Slovenski industriji jekla. Za naložbe v Holdingu Slovenske elektrarne, 2TDK in področju, ki zajema distribucijo električne energije, pa je bilo že v osnovi po Polnarjevih besedah mišljeno, da ne bodo v skladu.

Sprva predvidene deset ali 20-letne akumulacijske dobe ne bo. Akumulacija se bo izvajal sproti, tako da se bo akumulaciji namenilo 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin. 40 odstotkov dividend bo namenjenih sofinanciranju pokojninske blagajne, deset odstotkov dividend in kupnin bo namenjenih izgradnji domov za starejše, prav tako deset odstotkov pa ukrepom družinske politike.

13-članski nadzorni svet in tričlanska uprava 

Nadzorni svet bo 13-članski. Štiri člane bo imenovala vlada, devet pa DZ na predlog poslanskih skupin. Kasneje bodo dorekli, na kakšen način bodo v nadzorni svet imenovani predstavniki civilne družbe.

Uprava bo predvidoma tričlanska. Imenoval jo bo nadzorni svet. Pogoji za člane so postavljeni visoko. Treba bo imeti deset let izkušenj iz upravljanja skladov in finančnih tveganj, pričakovati pa je, da bo razpis mednaroden, je povedal Polnar.

NSi: Naša pričakovanja so upoštevana 

V NSi so zadovoljni s trenutnimi določbami v besedilu. "Upoštevana so naša pričakovanja po tem, da je zagotovljen tudi zadosten delež sredstev za družinsko politiko in da večino nadzornega sveta imenuje državni zbor," je po koalicijskem vrhu povedal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. Zadovoljni so, da je koalicija prisluhnila predlogu NSi, da ima v nadzornem svetu mesto zagotovljeno tudi vsakokratna opozicija, saj gre pri demografskem skladu za vseslovenski oz. nacionalni projekt. Pri odprtem vprašanju, ali zavod RTV Slovenija vključiti v nacionalni sklad, so v NSi skupaj s koalicijskimi partnerji ocenili, da to ni smiselno in da ne sodi v omenjeni sklad.

Določene detajle je sicer potrebno še doreči, a kljub temu ocenjuje, da so na dobri poti, da do konca tega leta sprejmejo zakon, ki bo prinesel koristi vsem generacijam.

SDS: Predlog je v veliki meri dorečen 

Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je po srečanju dejal, da v povezavi z zakonom glede na to, da so bile uskladitve s poslanskimi skupinami že prej, od poslancev ni bilo velikih vprašanj in je predlog v veliki meri dorečen. Zdaj bodo po njegovih besedah dobili vsa gradiva, da morda določene zadeve pogledajo bolj podrobno, a večjih pripomb ni.

Zatrdil je tudi, da je koalicija usklajena glede vprašanja, katera podjetja bodo prenesli v upravljanje demografskega sklada. Na vprašanje, ali pričakuje kaj več težav od interesnih skupin, je odgovoril, da je to odvisno od njih, ne od koalicije.

SMC opozarja na previdnost pri infrastrukturnih podjetjih oz. tistih, ki so nosilke kritične infrastrukture

Vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga je sicer dejala, da so danes dobili okvire zakona o demografskem skladu in s tem so zadovoljni. Dorekli bodo še nekatere podrobnosti. So pa v SMC izrecno opozorili na previdnost pri infrastrukturnih podjetjih oz. tistih, ki so nosilke kritične infrastrukture, da ne bi prišlo do izčrpavanja podjetij.

Srebrna nit o zakonu o dolgotrajni oskrbi: Zakon z vsemi prilogami je ponekod zelo nerazumljivo napisan in dopušča različne interpretacije, dvome in bojazni

Na predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi so se medtem odzvali v društvu Srebrna nit. Kot je zapisala predsednica društva Biserka Marolt Meden, so zelo razočarani in ogorčeni, ker so predlog zakona dali v javno razpravo, pri tem pa se o njem niso uskladili v koaliciji in s socialnimi partnerji. Marolt Medenova je med drugim opozorila, da je vlada sprejela rebalans proračuna, v katerem sredstva za programe dolgotrajne oskrbe zmanjša za 4,2 milijona evrov. 

Takoj, ko so prejeli zakon, so v Srebrni niti prosili za posvet ali okroglo mizo, da bi razjasnili nekatere nejasnosti v zakonu. Povabljeni so bili na pogovor na ministrstvo za zdravje, a so pogrešali predstavnike ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj zakon posega v področji obeh ministrstev. 

"Zakon z vsemi prilogami je ponekod zelo nerazumljivo napisan in dopušča različne interpretacije, dvome in bojazni. Zato bi predlagatelj moral organizirati več posvetov in okroglih miz v sodelovanju z MDDSZEM, da bi zakon lahko izboljšali in ga čim prej sprejeli. In zato so tudi naše pripombe in vprašanja verjetno takšna kot zakon. Predlagamo, da se javna razprava o zakonu podaljša, da bomo zakon lahko temeljito preverili in predlagali izboljšave," so poudarili. 

Strokovna združenja in civilne organizacije so marca letos pozvale vlado, naj pripravi dober zakon o dolgotrajni oskrbi in naj bodo vsi deležniki vključeni v sooblikovanje. Ignoranca politike je bila popolna, pravi Marolt Medenova. 

"Pričakovali smo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo vsem državljankam in državljanom omogočil enak dostop do potrebnih storitev ne glede na njihovo premoženjsko stanje, kraj bivanja in druge osebne okoliščine. Zahtevali smo dvig javnih sredstev za storitve dolgotrajne oskrbe, krepitev načel solidarnosti in socialne države pri skrbi za starejše in vse, ki so v vsakodnevnem življenju odvisni od tuje pomoči ter pospešen razvoj javne mreže izvajalcev dolgotrajne oskrbe in socialnovarstvenih storitev," poudarja predsednica društva. 

Na drugi strani pa so dočakali predlog zakona, o katerem se ne strinjajo niti predlagatelji zakona, dodaja. V društvu ob tem zahtevajo tudi pospešen razvoj javne mreže izvajalcev socialnovarstvenih storitev. V zakonu naj bo opredeljen delež javnih izvajalcev v mreži, ki naj bo vsaj 75-odstoten. 

"Skrb za starejše je očitno odlična tržna niša in naša država zelo skrbi za to, da bodo imeli zasebniki velike dobičke na račun upokojencev oziroma starejših, njihovih stisk, stisk njihovih družin in drugih bližnjih," dodaja Marolt Medenova. Zakon bi moral v središče postaviti uporabnike ter njihove potrebe, temeljiti pa bi moral na solidarnosti in uresničevati ustavno načelo, da je Slovenija socialna država, še poudarja. 

Kljub vsem pomanjkljivostim se v društvu strinjajo, da zakon ureja pomembno področje in ponuja tudi veliko dobrih rešitev, kot so zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, možnost izbire primerljive pravice za primerljive potrebe, višji delež javnih sredstev in zmanjšanje finančne obremenitve posameznika in družine in še veliko drugega.

Gantar od zakona o dolgotrajni oskrbi pričakuje izboljšanje položaja starejših

V Žalcu so danes pristojne komisije Skupnosti občin Slovenije obravnavale predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot je po seji povedal minister za zdravje Tomaž Gantar, je zakon nujno potreben, vanj pa bi želel vključiti vse, kar je smiselno, da bi se položaj starejših izboljšal. Brez tega zakona bi položaj starejših ostal slab, je ocenil Gantar.

Dejal je, da je v predlog zakona vključena tudi boleča izkušnja z epidemijo z novim koronavirusom, kar pomeni, da zakon namenja veliko pozornosti tudi zdravstvenim obravnavam. "Na posameznih področjih pa je treba zakon še dodelati," pravi Gantar.

Glede gradnje novih domov za starejše je pojasnil, da obstaja več rešitev, v ospredju pa je gradnja s pomočjo evropskih sredstev.

Predsednik omenjene skupnosti občin Peter Misja ocenjuje, da je zakon o dolgotrajni oskrbi dobro pripravljen, veseli pa ga, da so pri njegovi pripravi sodelovale tudi lokalne skupnosti. Meni še, da se bo z zakonom uredil položaj starejših v družbi.

Koordinator za izvajanje zdravstvene dejavnosti v socialno varstvenih zavodih za območje celjske regije Franc Vindišar pa je spomnil, da se je celjska bolnišnica aktivno vključila v reševanje epidemije v Domu starejših Šmarje pri Jelšah, ko so bile razmere že precej zaostrene.

Po njegovi oceni so danes razmere v domovih za starejše bistveno drugačne kot ob izbruhu epidemije. Okužene stanovalce tako na zdravljenje sprejemajo negovalni oddelki nekaterih bolnišnic po državi.