Do sporazuma le še 'tehnični sestanek'

Kot je povedal uradni govorec MZZ Milan Balažic, se morata Slovenija in Hrvaška na zadnjem sestanku dogovoriti še o časovnici arbitražnega sporazuma o meji. Datumu sestanka naj bi bil že določen, a ga Balažic ni želel razkriti.

"Pričakujemo, da bo Hrvaška v najkrajšem času opravila svoj del naloge, torej da bodo hrvaški predstavniki pridobili mandat za parafiranje sporazuma," je še dejal. Balažic meni, da bo hrvaška stran postopek, ki vključuje hrvaško vlado, sabor in predsednika republike hitro opravila. To bo potem omogočilo švedskemu predsedstvu EU, da predlog arbitražnega sporazuma obema državama predloži v potrditev in podpis.

Balažic: Trenutni sporazum je za Slovenijo dober

Vsebine osnutka arbitražnega sporazuma Balažic ni želel javno komentirati. "Za nas velja, da je edini pravi sporazum tisti, ki ga imamo v rokah, in ne to, kar se fotokopira in pošilja naokrog," je poudaril in ni želel potrditi, ali so kopije, ki krožijo v javnosti, pravi dokumenti. Poudaril je še, da je po mnenju slovenske strani s sporazumom zaščiten slovenski nacionalni interes.

"Ocenjujemo, da je po osnutku sporazuma Drnovšek-Račan drugi predlog evropskega komisarja Ollija Rehna najboljše, kar je Slovenija imela na mizi v zadnjih 18 letih," je še dejal Balažic. Napovedal je še, da bosta Ljubljana in Zagreb spor glede meje reševala v duhu dobrososedskih odnosov in v smislu uresničevanja vitalnih interesov obeh držav.

Dvostranska vprašanja zavirajo širitev

Evropska komisija v poročilu o napredku držav na poti v EU ugotavlja, da dvostranska vprašanja, vključno z vprašanji meje, vse bolj vplivajo na širitveni proces. "Ta vprašanja bi morale rešiti vpletene strani in ne bi smela zavirati pristopnega procesa," piše v osnutku. Pri tem izpostavljajo konkreten primer Slovenije in Hrvaške.

Komisija v osnutku dokumenta tudi izpostavlja, da pogajalski okvir s Hrvaško in Turčijo, s katerim so se strinjale vse države članice EU, predvideva, naj kandidatke spore glede meje rešujejo po načelu miroljubnega reševanja sporov v skladu z Ustanovno listino ZN, vključno s haaškim Meddržavnim sodiščem, če je to potrebno.

Hrvaško pa izpostavlja tudi kot pozitiven primer. Omenjajo namreč načelni dogovor naše južne sosede in Črne gore o rešitvi vprašanja meje na Prevlaki z mednarodno arbitražo in ga označi kot spodbudnega.