Do leta 2050 naj bi število oseb z demenco naraslo za 97 odstotkov

"Strokovnjaki za demenco po vsem svetu so dokazali, da smo na poti k izjemnemu povečanju razširjenosti demence v prihodnjih letih. Vemo, da bi katera koli druga bolezen, za katero je bilo napovedano povečanje za 97 odstotkov v manj kot 30 letih, zagotovo pritegnila pozornost vlade. In vendar večina držav še vedno nima pripravljenih načrtov za demenco, čeprav so se zavezale, da jih bodo razvile leta 2017. In na žalost vemo, da stigma in diskriminacija, ki še vedno obstajata pri demenci, pomenita, da veliko ljudi še vedno ne obišče zdravnika in ne pride do diagnoze, zaradi česar so milijoni ljudi po vsem svetu izključeni iz zdravljenja in podpore," je opozorila izvršna direktorica Alzheimer's Disease International (ADI) Paola Barbarino. 

V Sloveniji postdiagnostične podpore zelo primanjkuje, veliko ljudi tudi nima diagnoze bolezni in ne more dostopati do zdravljenja in podpore, ki jo potrebujejo. "V Sloveniji pogrešamo več sistematične podpore na domu in po tej vrsti pomoči je v Spominčici največ povpraševanja. Doma živi več kot 90 odstotkov oseb z demenco. Takšno oskrbo bi morale izvajati osebe z ustreznim znanjem in vedno iste, saj osebe z demenco težko sprejemajo nove obraze. Obravnava oseb z demenco je v zadnjih letih napredovala. Danes vemo, kako jim organizirati dan doma ali v domovih za starejše, vemo tudi, da še marsikaj zmorejo in da moramo biti z njimi potrpežljivi in prijazni. Mi se jim moramo približati, saj se nam oni zaradi bolezni ne morejo več. Ko človek to ugotovi, je mnogo lažje skrbeti in živeti z osebo, ki ima demenco, večkrat povedo svojci. Informacije in znanje so torej ključni za izboljšanje življenja oseb z demenco in njihovih svojcev. Zato se pri Spominčici trudimo, da so čim bolj dostopni vsem," je pojasnila Štefanija L. Zlobec iz Spominčice Alzheimer Slovenija.

Dodala je tudi, da Slovenija nujno potrebuje sistemsko ureditev področja obvladovanja demence in dolgotrajne oskrbe. "Seveda je nujno takoj urediti sistemsko podporo družinam na domu, kajti tega ne morejo opravljati le prostovoljci in družabniki. Potrebna je sistemska ureditev pomoči na domu na ravni države, ki naj bi jo zagotavljal Zakon o dolgotrajni oskrbi. V Sloveniji bi bilo treba za uspešno nadaljevanje na področju demence čim prej sprejeti nacionalno strategijo za njeno obvladovanje ter nameniti potrebna finančna sredstva za implementacijo ciljev Strategije. Trenutno smo ena redkih držav v Evropski uniji, ki še nima veljavne strategije."

Glede na to, da usmerjenih zdravil, ki bi delovala na izvor bolezni demence, v (dovolj) bližnji prihodnosti ni na vidiku, je treba več moči usmeriti v preventivo in postdiagnostično podporo. Asist. dr. Polona Rus Prelog, dr. med. spec. psih., vodja Gerontopsihiatričnega oddelka z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani je povedala, da je "eden ključnih dejavnikov skrb za duševno zdravje oz. dobro psihično počutje". "Pomembni so izogibanje stresu in preprečevanje depresije, skrb za sprostitev in zadosten spanec. Raziskave kažejo, da lahko ponavljajoča se depresija, zlasti v starejšem življenjskem obdobju, pomeni dvakrat povečano tveganje za razvoj demence, predvsem Alzheimerjeve bolezni. V preprečevanju depresije je ključno, kako uspešni smo pri spopadanju s stresom, tovrstne vsebine bi morale biti že del kurikulumov v šolah in vrtcih. Preprečevanje stresa in depresije pa je ključno tudi pri svojcih, neformalni negovalci ljudi z demenco po raziskavah v kar 50 odstotkih kažejo simptome depresije."

Ob svetovnem mesecu Alzheimerjeve bolezni Spominčica Alzheimer Slovenija in ADI, svetovna zveza več kot 105 združenj za Alzheimerjevo bolezen in demenco po vsem svetu, pozivata Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), nacionalno vlado in druge organe javnega zdravja, naj nujno uvedejo potrebno podporo po diagnozi za tiste, ki živijo z demenco. Poziv podpira tudi Zdravniška zbornica Slovenije.