Do konca septembra toplo, kaj pa potem?

Ne spomnim se, kdaj nazadnje so bile razlike v ansambelskem izračunu meteorološkega modela GFS tako velike, saj je bilo včeraj med najhladnejšim in najtoplejšim scenarijem za šesti oktober kar 25 stopinj Celzija razlike! To pomeni, da je v prvem tednu oktobra možen tako sneg do nižin kot tudi temperature blizu 30 stopinjam Cezija. Morda pa kar oboje. Seveda se s tako napovedjo (če to sploh je) verjetno noben med vami ne bo zadovoljil. A tako pač je v meteorologiji. Vremenska napoved je le redko črno-bela.

Kaj je ansambelska napoved?

Procesi v ozračju so tako zapleteni, da se vremenski prognostiki ukvarjamo z verjetnostjo za dogodek. Meteorološki modeli nam izračunavajo različne možne scenarije, v napovedi pa nato predstavimo najbolj verjeten scenarij. Da to lahko storimo, je treba kar se da natančno poznati trenutno stanje, tako nad oceani in v njih kot tudi nad kopnim. Večino teh podatkov, ki kasneje služijo kot osnova za izdelavo napovedi, pridobimo s sateliti. Pri tem je treba obdelati zares ogromno količino podatkov in iz njih izračunati prihodnje stanje, kar lahko v nekem doglednem času naredijo le najzmogljivejši računalniki na svetu, tako imenovani superračunalniki.

Ker gre pri tem očitno za zelo zapleten sistem, v katerem lahko le ena drobna sprememba povsem spremeni nadaljnji potek vremena, glavni meteorološki centri na svetu namesto ene izdelajo več različnih napovedi. Ameriški NCEP na vsakih šest ur izda 21 izračunov za 16 dni naprej in sicer tako, da vsakemu izračunu nekoliko spremeni začetno stanje. Tako nastane ansambelska napoved, ki prikazuje možen razvoj vremena v prihodnjih 16 dneh. Vremenski prognostiki nato izberemo najverjetnejši scenarij, torej tistega, ki ga prikazuje največ članov ansambelske napovedi, z razpršenostjo le-teh pa lahko ocenimo še verjetnost za kakšen drugačen razvoj vremena. Tudi zato nisem pristaš raznoraznih mobilnih aplikacij, ki prikazujejo vreme za poljuben kraj in po urah, ker gre pri tem le za en možen scenarij, ki pa pogosto sploh ni najverjetnejši.

Za objektivno oceno napovedi je potreben širši pogled na vremensko situacijo. Vreme se namreč lahko iz kraja v kraj obnaša zelo različno. V nekem kraju sije sonce, le nekaj kilometrov stran pa pada dež, kar se pogosto dogaja ob krajevnih plohah in nevihtah. Meteorološki model zaradi velike kompleksnosti procesov v ozračju žal ne more predvideti natančnega kraja in ure nastanka teh pojavov. Tudi zato se vremenski prognostiki, sploh v poletnih mesecih, nikoli ne poslužujemo napovedi po krajih in urah, temveč le opredelimo širše območje, kjer bo neviht največ (npr. na Notranjskem). Na podlagi višinskih vetrov in padca temperature z višino lahko predvidimo smer premikanja in intenziteto nastalih neviht, lahko ocenimo tudi, ali se bodo nevihte pojavljale nad celotno državo, ali bodo omejene le na posamezna območja. Včasih se zgodi, da proces, ki povzroči nastanek neviht, nekoliko zamudi ali pa pride prej, s tem pa je tudi vremensko dogajanje manj ali bolj burno od prvotno predvidenega, saj o intenziteti neviht odločajo težko določljive malenkosti.

Do kam sežejo zanesljive vremenske napovedi?

Ko je vreme stabilno, kar pomeni, da se je nad nami usidralo območje visokega zračnega tlaka s šibkimi višinskimi vetrovi, je vremenska napoved zelo enostavna. Poleti lahko pričakujemo sončno vreme z morda le kakšno popoldansko nevihto nad goratimi predeli, pozimi pa po nižinah običajno veliko megle ali nizke oblačnosti, iz katere lahko rahlo rosi ali naletava sneg. Takšna situacija z anticiklonom lahko traja tudi dalj časa, zato lahko zanesljivo napoved izdamo za deset ali celo štirinajst dni naprej.

Precej bolj težavna je napoved, ko nad nami pihajo močnejši vetrovi, ki proti našim krajem prinašajo vremenske fronte ali ko se nad nami zadržujejo višinska jezera hladnega zraka, katerih gibanje je običajno zelo kaotično. Takrat je natančna časovnica vremenskega dogajanja pogosto težko določljiva že za nekaj dni naprej, saj lahko le minimalne spremembe v gibanju zračnih mas povsem spremenijo vremensko napoved. Glede na razpršenost v ansambelskem izračunu lahko sklepamo, ali je naša vremenska napoved dobra ali obstaja možnost še kakšnega drugačnega razvoja dogodkov.

Običajno so možna odstopanja za do tri dni majhna, nato pa postajajo vse večja. Pri možnem razvoju vremena za več kot en teden naprej se neredko zgodi, da temperaturna razlika med posameznimi izračuni naraste že na deset ali celo več stopinj Celzija. To pomeni, da napoved, na katero bi se z neko dovolj veliko mero zanesljivosti lahko zanesli, še ni mogoča.