Do konca leta naj bi dobili deset urgentnih psihiatričnih služb

Pri otrocih in mladostnikih se pojavlja vse več stisk in duševnih motenj, celo več, kot jih beleži uradna statistika, hkrati pa se tudi starostna meja otrok s prepoznano diagnozo duševne motnje niža.

Kot so poudarili na okrogli mizi z naslovom Duševno zdravje otrok – stanje, izzivi in nudenje pomoči, ki jo je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), je treba izboljšati komunikacijo med odraslimi in otroki, treba pa je tudi izobraziti učitelje in druge poklicne profile, ki se ukvarjajo z otroki. Bistveni so tudi preventivni programi za otroke, ki zmanjšujejo tveganja za nastanek psihičnih težav, prav tako pa je potrebna tudi celostna in prednostna skrb za duševno zdravje otrok vseh, ki na tem področju oblikujejo politiko.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik je pojasnila, da se stanje na področju dostopnosti do pedopsihiatrov izboljšuje, vendar "dokler politiki ne bodo ugotovili, kaj se dogaja, korenitih sprememb ne bo".

Vse več otrok je tudi žrtev nasilja, tudi medvrstniškega, zaradi česar doživljajo številne stiske. To opaža tudi Nace Breitenberger, ki že 27 let svetuje na telefonu TOM. "Če otrok zaupa svojo težavo TOM telefonu, to pomeni, da nima nikogar drugega, ki bi mu zaupal. V družini so otroci pogosto odtujeni od staršev, ki zanje preprosto nimajo časa," pravi. Tudi Mateja Štirn, psihologinja iz ISA instituta, ki v vrtcih in šolah vodi številne projekte, opaža naraščajoč problem medvrstniškega nasilja. "Otrokom je treba dopovedati, da o svojih stiskah sploh spregovorijo," pravi Štirnova, ki na terenu opaža pomanjkanje kliničnih psihologov in drugih poklicev, ki bi bili usmerjeni v lajšanje stisk in prepoznavanje psihičnih težav otrok.

Ravnateljica Vzgojnega zavoda Planina Leonida Zalokar je prepričana, da je vedenjskih in čustvenih motenj pri otrocih čedalje več – mnogo več kot tri do pet odstotkov, kot naj bi bilo takih otrok po Gaussovi krivulji. "Ko berem dokumentacijo o otrocih, ki pridejo v naš zavod, se včasih kar zgrozim. V enem primeru sem naštela celo 43 strokovnjakov, ki so se ukvarjali s tem otrokom, ta pa je kljub temu pristal pri nas, v zavodu. Prepoznavanje motenj in diagnosticiranje sta pri nas velik problem," pravi Zalokarjeva in dodaja, da odrasli otrokom predstavljajo vzor in da je zelo pomembno, kdo z otroki dela tako v šolah kot drugih institucijah. "Zelo pomemben je šolski prostor, ki je edini, ki zajame vse otroke," je še dodala.

Še letos deset centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Ključno je, da mora biti skrb za duševno zdravje otrok prednostna, pri čemer imamo odrasli ključno vlogo, se strinjajo govorci. Politika na tem področju mora biti odločnejša in bolj zavzeta, sicer pa naj bi že letos v okviru Strategije duševnega zdravja za otroke in mladostnike začelo delovati deset urgentnih psihiatričnih služb v okviru Zdravstvenih domov po Sloveniji. Kot so za 24ur.com pojasnili na ministrstvu za zdravje, je v Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 zapisano, da se bo v letu 2019 vzpostavilo deset centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov pri zdravstvenih domovih Nova Gorica, Postojna, Kočevje, Trbovlje, Velenje, Celje, Ravne na Koroškem, Ptuj, Murska Sobota in Ormož.

"Centre smo umestili v okolje, kjer je dostopnost do teh storitev slabša, kot je slovensko povprečje. Centri bodo v lokalnem okolju spodbujali skrb ljudi za svoje duševno zdravje," pravijo na ministrstvu.

Po njihovih besedah pa bo še letos organizirana tudi urgentna psihiatrična pomoč za otroke in mladostnike na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana in v UKC Maribor.