Moški bodo delali do 65. leta, ženske dve leti manj

Po danes predstavljenem predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki zajema prvo fazo sprememb in naj bi v veljavo stopil z letom 2011, moški dobi pravico do starostne pokojnine pri 65. letu starosti, ženska pa pri 63. letu, če dopolni najmanj 15 let zavarovalne dobe. Vendar pa bo druga faza sprememb predvidela izenačenje za oba spola, je napovedal minister Ivan Svetlik.

Za zavarovanca, ki je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe, in za zavarovanko, ki je dopolnila najmanj 38 let pokojninske dobe, se zahtevana starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine postopno zvišuje na starost 65 oz. 63 let v obdobju od leta 2011 do 2016. Pravico do predčasne pokojnine pa pridobi zavarovanec pri starosti 60 let, če je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe, zavarovanka pa, če je dopolnila najmanj 38 let pokojninske dobe.

Za izračun pokojninske osnove bodo namesto sedanjih 18 let upoštevali katerih koli zaporednih 34 let zavarovanja. Z namenom, da se višina pokojnin zaradi tega ne bi zniževala, pa uvajajo višji odmerni odstotek, je povedal direktor direktorata za delo in pravice iz dela na ministrstvu Peter Pogačar.

Pokojnine naj bi se po predlogu usklajevale tako, da bi v 50 odstotkih upoštevali rast plač in v 50 odstotkih rast cen življenjskih potrebščin. Uskladitev pokojnin se izvede enkrat letno in ne more biti nižja od ugotovljene rasti cen življenjskih potrebščin.

Predčasno črpanje pokojnine

Da bi zaposlene čim dlje obdržali na delovnih mestih, so našli novo rešitev – predčasno črpanje pokojnine.  V primeru, da ima oseba izpolnjene pogoje za predčasno upokojitev, a ostane delovno aktivna, se lahko moškemu do 65. leta oziroma ženski do 63. leta dodatno mesečno izplačuje še 20 odstotkov predčasne pokojnine ali pa se predčasna pokojnina trajno poveča za 0,3 odstotka za vsak mesec delovne aktivnosti. Osebi, ki uveljavi predčasno pokojnino, pa se odmerjena pokojnina zmanjša za 0,3 odstotka za vsak mesec do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino.

Vlada odločena, sindikati nezadovoljni

Usklajevanja med socialnimi partnerji še niso končana in bodo tekla vzporedno z javno razpravo o predlogu, je že pred tem povedal Pogačar. Kot je dejal, vladna stran ne pričakuje soglasja o celotnem besedilu, želi pa ga doseči v ključnih točkah.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS) se s tem, da je predlog predstavljen pred doseženim soglasjem, niso strinjali strinjajo. "To je nekorektno do delovne skupine, saj je bil njen namen prav poiskati skupne rešitve," je dejal predsednik sindikata Dušan Semolič. Po njegovem opozorilu je to kompleksen zakon, ki ga ne bi smeli sprejemati "rokohitrsko". Nad odločitvijo, da ga bodo javnosti predstavili tako hitro, so sindikati presenečeni, je dejal.

V ZSSS sicer vztrajajo pri mnenju, da je starost 65 let kot starostna meja za polno upokojitev nesprejemljiva. Po njihovem mnenju bi morala biti merilo delovna doba in ne starost posameznika. Kot je dejal Semolič, je tak predlog krivičen do delavcev s polno delovno dobo, pa tudi do žensk. Istočasno je po njegovem krivično, da se upošteva povprečje 34 let za izračun pokojnine, kar "dokazljivo prizadene večino slovenskega delavstva". Poleg tega skupina delavstva, ki bi najbolj čutila posledice takšne reforme, že sedaj nosi "levji delež" sedanjega stanja povečane brezposelnosti in težke zaposljivosti, dodaja.

Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko je pri predlogih ministrstva za delo kot pozitivne označil vgrajene bonuse. Pri tem pa njihov pomen izničijo drugi pogoji, ki so predvideni za njihovo uveljavitev. Pogoje, ki so za sindikat dovolj za polno pokojnino, vlada namreč predlaga kot pogoje za predčasno starostno upokojitev, hkrati pa bi delavec v tem primeru bil deležen malusov, opozarja.

Skeptični tudi delodajalci

Predlog ne vključuje spodbud delodajalcem, da bi zaposlovali oziroma ohranjali v zaposlitvi starejše, je v prvem odzivu dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Uresničilo se ni niti njihovo pričakovanje, da bodo prispevki za socialno varnost za starejše delavce nižji, ker "ne bodo bremenili pokojninske blagajne", pravi. Poleg tega po njegovih besedah pogrešajo spodbude za dodatno pokojninsko zavarovanje.

Zaskrbljeni tudi dijaki in študenti

Z novimi predlogi se že pred predstavitvijo nista strinjala niti Dijaška organizacija Slovenje in Študentska organizacija Slovenije, ki sta se sindikatom novembra lani pridružili v stavkovnih zahtevah za umik nekaterih delov predlaganih pokojninskih sprememb. Študenti ob tem opozarjajo, da se odpira "veliko vprašanj glede strukture stebrov, obveznosti vplačevanj in dolgoročne stabilnosti stebrov, ki temeljijo na različnih skladih", kot so zapisali v Študentski organizaciji Slovenije.

Predsednik dijaške organizacije Aleksandar Spremo je medtem dejal, da se vprašanja pokojnin današnjih mladih navsezadnje dotika tudi predlog zakona o malem delu, saj bi se glede na ta predlog dijakovo in študentovo delo štelo v njuno delovno dobo. Predlog sicer zavračajo, omenjeno rešitev, ki jo pozdravljalo, pa bi lahko vključili v obstoječo ureditev, je ocenil.

Osebno pa si ob pripravljanju pokojninske reforme želi, da bo "z upoštevanjem socialnih partnerjev dosežena takšna rešitev, da bom tudi jaz lahko imel dostojno pokojnino".