Nekateri s taksiji, večje skupine turistov s kombiji. Slovenski potniki se najudobneje na letališče pripeljejo tudi z lastnim avtomobilom. Na direkciji za infrastrukturo bodo, kot so potrdili, pričeli s pripravo strokovnih podlag za umeščanje v prostor. Prostorski načrt bi lahko bil po nekaterih ocenah sprejet najkasneje do konca tega desetletja.
Zamisli o izgradnji železniške povezave med brniškim letališčem in Ljubljano sicer niso nekaj novega. Nasprotno, te ideje so žive že leta, prav tako pa tudi vsi pomisleki – kako ob relativno redkem prometu upravičiti tako zelo drago investicijo. Tovrstni načrti so doslej vselej splavali po vodi – nazadnje so jih odločevalci opustili pred sedmimi leti. Pomisleki danes, tako ekonomist Matej Lahovnik, ostajajo enaki.
"V ekonomskem smislu takšna investicija ne more biti upravičena, ker je premalo potnikov," pravi. Prek Brnika je lani potovalo vsega milijon potnikov. Upravičena ne more biti tudi na račun praviloma cenejših letov iz tujine, svoje je prispevalo dolgo obdobje epidemije, pa propad nacionalnega prevoznika in s tem oslabljene povezave z evropskimi prestolnicami.
Železniške povezave nima denimo niti sodobno zagrebško letališče, četudi letno tam pristane približno dvakrat toliko turistov kot na Brniku. "Na Dunaju, kjer poznajo takšno povezavo, je število potnikov skoraj 20-krat večje kot na Brniku. Tako da seveda takšne železniške povezave samo za središče Ljubljane in pa turiste nima smisla graditi. Verjetno bi se že tisti iz zgornje Šiške vozili na Brnik drugače kot pa s takšno železniško povezavo," še dodaja Lahovnik.
Pa bi lahko železnica in z njo večja dostopnost prestolnice obrnila trende in v Slovenijo privabila večje število turistov? "Vlak je povsod dobrodošel. Dobro bi bilo imeti neposredno povezavo do letališča. Menim, da je to dobra ideja," pravijo mimoidoči.
Morda bi na ta račun v Slovenijo res privabili kakšnega turista več, a bi bil zaslužek, pojasnjuje Lahovnik, neprimerljiv z astronomskimi stroški izgradnje takšne povezave. "Letališča takšne velikosti, kot je Brnik, uporabljajo v povezavi s središči mesta minibuse, lahko v duhu zelenega prehoda tudi električne minibuse. Prioriteta bi v tem trenutku morala biti res boljša povezava Ljubljane z ostalimi predeli Slovenije."
Ti so tudi za turiste iz leta v leto zanimivejši. Tudi zato bi se morali, tako Lahovnik, intenzivneje lotiti drugih infrastrukturnih projektov: dokončati izgradnjo tretje razvojne osi in pričeti s širitvijo mnogo preobremenjenih odsekov avtocest ob vstopu v prestolnico.
KOMENTARJI (103)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.