Po besedah slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca je izjava hrvaških oblasti, da se bo Hrvaška izrekla o tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe in tudi ustno pojasnila svoja stališča, dokaz, da arbitražna razsodba obstaja.
"To je dokaz o tem, da arbitražna obsodba obstaja," je ob obisku zunanjega ministra BiH Igorja Crnadaka v Ljubljani dejal Erjavec. "Sem zadovoljen, da bodo dali odgovor in da se bodo udeležili tega srečanja v Bruslju, če bo sklican sestanek," je dodal.
Do 17. aprila se bo Hrvaška pisno izrekla o tožbi Slovenije
Hrvaška se bo do 17. aprila pisno izrekla o tožbi Slovenije zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe, danes piše hrvaški časnik Jutarnji list. Ustno bo Hrvaška svoja stališča pojasnila na ustni obravnavi, predvideni za 2. maj v Bruslju.
Naj do 17. aprila pošlje pisni odziv na slovensko pismo, naj bi Hrvaško pozvala Evropska komisija.
Kot so za časnik pojasnili na zunanjem ministrstvu v Zagrebu, bo Hrvaška odgovorila na vse trditve Slovenije ter izpostavila stališče, da z nesprejemanjem in neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji med državama, ki je rezultat arbitražnega postopka, ki ga je Slovenija kompromitirala in mu odvzela verodostojnost, ne krši prava Evropske unije.
Slovenija je pismo v povezavi s tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe Evropski komisiji predala 16. marca v okviru 259. člena lizbonske pogodbe.
Vsebina pisma za zdaj ostaja zaupne narave. Po doslej razkritih informacijah naj bi pismo vsebovalo povsem konkretne kršitve evropskega prava zaradi hrvaškega zavračanja arbitražne sodbe o meji med državama, s tem pa tudi vse elemente tožbe. Po neuradnih informacijah naj bi z vsemi prilogami, med katerimi naj bi bili tudi zemljevidi, presegalo sto strani.
Ko Evropska komisija prejme pismo, posredovano na podlagi 259. člena lizbonske pogodbe, ima tri mesece časa za odziv. Komisija lahko sama sproži postopek proti Hrvaški, kar lahko sicer stori na podlagi 258. člena, zgolj poda mnenje o primeru ali pa ne stori ničesar. Če komisija v treh mesecih ne bo ukrepala, bo Slovenija po napovedih postopke tožbe na Sodišču EU nadaljevala sama.
Ustna obravnava, predvidena v sklopu 259. člena, naj bi potekala na strokovni ravni in za zaprtimi vrati.
Pogovor ministrov Slovenije in BiH
Zunanja ministra BiH in Slovenije sta danes v Ljubljani govorila tudi o gospodarskem in političnem sodelovanju med državama. Odnosi med Slovenijo in BiH so po besedah Crnadaka eden najboljših primerov, kjer so odlični politični odnosi privedli tudi do dobrih gospodarskih učinkov.
Erjavec je povedal, da "je BiH izjemno pomemben gospodarski partner" Slovenije. Lani sta državi gospodarsko sodelovanje povečali za skoraj 13 odstotkov, sodelovanje pa je tudi zelo uravnoteženo. BiH je pomembna tudi kot država za slovenska vlaganja.
Po podatkih portala Izvozno okno je Slovenija lani v BiH izvozila za 732,8 milijona evrov blaga, uvozila pa za 517,6 milijona evrov.
Vodja slovenske diplomacije je izrazil zadovoljstvo, da je na poti BiH v EU videti napredek. Prošnjo za članstvo v EU je BiH vložila pred dvema letoma, letos pa so se tamkajšnje oblasti po več kot letu dni uspele uskladiti o skupnih odgovorih na vprašalnik Evropske komisije, ki je pogoj za odobritev statusa kandidatke za članstvo v povezavi.
Erjavec pričakuje, da bo Evropska komisija pripravila ustrezno mnenje glede napredka držav, ki želijo v EU, in da bodo države članice tudi sprejele ustrezne odločitve. Dodal je, da Slovenija BiH podpira tudi s strokovno pomočjo.
Zunanji minister BiH je izrazil prepričanje, da se bo podpora Slovenije na politični in strokovni ravni nadaljevala. Pričakuje tudi, da bo njegova država čimprej dobila status kandidatke.
KOMENTARJI (67)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.