FOTO in VIDEO: Dnevi, ki so zaznamovali Slovenijo

Vrnimo se v leto 1991. Prva polovica leta mine v znamenju priprav na osamosvojitev, za katero se prebivalci Slovenije večinsko izrečejo na plebiscitu konec decembra leta 1990, ter stopnjujočih se napetosti med slovenskimi oblastmi in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), ki naši osamosvojitvi nasprotuje.

23. maj: Prvi incident

Del poti do samostojnosti je tudi postavitev lastne vojske. Ustanovljena sta dva učna centra – eden na Igu pri Ljubljani, drugi pa v Pekrah pri Mariboru. Jugoslovanska vojska od slovenskih oblasti zahteva zaprtje obeh učnih centrov, naborniki pa naj bi odšli služit vojaško obveznost v njihove enote. Ker slovenska oblast tem zahtevam ne ugodi, 23. maja pred učni center v Pekrah pride posebna enota JLA z napolnjenim orožjem ter zahteva izročitev nabornikov. Načelnik centra njihovo zahtevo zavrne in začne pogajanja s častniki JLA.

Dan pozneje pade prva žrtev prizadevanj za osamosvojitev Slovenije – transporter JLA med demonstracijami v Mariboru do smrti povozi Josefa Šimčika.

2. junij: Prisega slovenskih vojakov

V centrih za usposabljanje na Igu in v Pekrah prvič prisežejo slovenski vojaki naborniki. 

25. junij: Sprejem Deklaracije o neodvisnosti

Slovenska skupščina sprejme ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS ter Deklaracijo o neodvisnosti.

26. junij: Razglasitev neodvisnosti

Ko na Trgu republike v Ljubljani z dvigom zastave praznujemo samostojnost Slovenije z znamenitim stavkom predsednika predsedstva Milana Kučana: "Danes so dovoljene sanje, jutri pa bo nov dan“ in takratni republiški sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar odredi, da je treba vse jugoslovanske table na mejnih prehodih zamenjati s tablami republike Slovenije, iz vojašnic v Postojni, Pivki in Ilirski Bistrici proti mejnim prehodom zapeljejo prvi tanki z namenom, da bi ponovno prevzeli nadzor nad zunanjimi mejnimi prehodi SFRJ. Ob 14.30 odjekne prvi strel vojne za Slovenijo, ki ga sproži vojak JLA.

27. junij: Začetek vojne

Začne se 10-dnevna vojna, s katero si Slovenija izbori neodvisnost. Enote JLA dobijo ukaz "zavarovati meje", s tankovskimi podori in helikopterskimi desanti zasedejo mejne prehode z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Teritorialna obramba jih ustavlja z močnimi blokadami. Ob 7. uri zjutraj Kučan prebivalcem sporoči: “Prišlo je do agresije na Slovenijo in tej agresiji se je treba upreti z vsemi sredstvi, tudi z orožjem!”

Agresor JLA na območje Slovenije prihaja po treh glavnih poteh – ena kolona prihaja iz Karlovca preko Novega mesta proti Medvedjeku, druga kolona gre iz Varaždina preko Ptuja in Ormoža proti Holmcu, tretja kolona pa iz vrhniške vojašnice proti Ljubljani, mimo Trzina in Brnika. Prvi spopad med TO in JLA se zgodi pri zaselku Poganci pred Novim mestom. Cilji letalskih napadov postanejo telekomunikacije. Padejo prve žrtve, tako vojaške kot civilne. Agresor uporablja tudi kasetne bombe, ki so po mednarodnih zakonih prepovedane za napad na civilno prebivalstvo. 

28. junij: Padeta dva novinarja

Poveljstvo JLA sporoči, da je vzpostavilo nadzor nad državno mejo v Sloveniji, zato bo ustavilo vse vojaške aktivnosti, a to se ne zgodi. Spopadi se nadaljujejo, letala bombardirajo Dravograd, Mursko Soboto, Nanos, Kočevsko Reko, letališče Brnik, kolono tovornih vozil pri Medvedjeku, civilne objekte pri Šentilju ... Prvi žrtvi med novinarji sta avstrijska novinarja, ki zgorita v avtomobilu na letališču Brnik.

29. junij: Ultimat Sloveniji

Marko Negovanović, generalpolkovnik in član generalštaba JLA Sloveniji postavi ultimat, s katerim zagrozi, da bo z vsemi sredstvi in vojnimi ukrepi naredil red v državi. Rok zanj se izteče naslednji dan ob 9. uri.

30. junij: Prve predaje

Ultimat se izteče s sirenami za zračni napad. Bojna letala iz Zadra, Zagreba, Pulja in Cerkelj se kmalu obrnejo in vrnejo na letališča. Ob 10.18 sirene označijo konec napada. Grožnje armadnega vrhovnega štaba se stopnjujejo, letala množično preletavajo zračni prostor Slovenije, iz helikopterjev z oznako Rdečega križa streljajo tudi na civilno prebivalstvo.

Evropska skupnost na Slovenijo naslovi ultimat, naj do 19. ure odpove ali zamrzne osamosvojitvene akte.

Tudi izolacija brez hrane, pijače in elektrike naredi svoje. Tretji dan agresije se začnejo slovenski pripadniki JLA predajati, predvsem iz osebnih in moralnih razlogov.

1. julij: JLA ne spoštuje dogovorov

Čeprav se Slovenija strinja z zamrznitvijo uresničevanja osamosvojitvenih aktov, JLA dogovora ne spoštuje. Spopadi se nadaljujejo.

2. julij: Letala prebijejo zvočni zid

Po Sloveniji potekajo najhujši spopadi do tedaj. Zaradi preletov vojaških letal ustavijo Nuklearno elektrarno Krško. Ob 14. uri spet zatulijo sirene. Ljubljano preleti MIG-21, izstreli dve raketi na oddajnik na Gradu, in nato nad središčem mesta prebije zvočni zid, zaradi česar se razleže močan pok.

Predsednik Predsedstva SFRJ Stjepan Mesić in makedonski predsednik Vasil Tupurkovski sestavita predlog, ki zajema prekinitev sovražnosti takoj ali najpozneje do 21. ure, ločitev enot JLA in TO, izpustitev vseh ujetnikov in nujne razgovore na najvišji ravni v predsedstvu SFRJ. Slovenska stran predlog sprejme.

Namestnik zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, general Blagoje Adžić, v televizijskem nagovoru napove, da bo šla armada z vsemi sredstvi do konca.

3. julij: Prekinitev ognja

Kljub temu se enote JLA začnejo umikati iz Slovenije proti Varaždinu in Reki, napad JLA se usmerja na Hrvaško. Večina mejnih prehodov je v slovenskih rokah.

7. julij: Sprejem Brionske deklaracije

Predstavniki Slovenije, Hrvaške, Srbije, jugoslovanskih zveznih oblasti in trojka Evropske skupnosti na Brionih podpišejo t. i. brionsko deklaracijo, ki prinese premirje, umik vojske, zamrznitev deklaracije za tri mesece in pogajanja o bodoči ureditvi na enakopravnih temeljih. Podpis deklaracije se zgodi ob 23.55 in pomeni dokončen konec Jugoslavije.

18. julij: Predlog za umik

Janez Drnovšek na sestanku kolektivnega predsedstva Jugoslavije  predlaga umik celotne vojske JLA s slovenskega ozemlja v obdobju treh mesecev in izpustitev slovenskih fantov, ki so jih zadrževali v vojašnicah.

8. oktober: Slovenski tolar

Slovenija se denarno osamosvoji in uvede valuto tolar, ki je na začetku na voljo v obliki vrednostnih bonov.

24. oktober: Potni listi

Slovenski državljani dobijo prve slovenske potne liste.

26. oktober: Odide zadnji vojak

V treh mesecih se JLA umakne iz Slovenije. V noči na 27. oktober koprsko pristanišče s trajektom zapusti še zadnji vojak JLA.

19. december: Priznanje

Nemčija, Švedska in Islandija kot prve zahodnoevropske države priznajo Slovenijo.

23. december: Ustava

Sprejeta je prva Ustava RS.