(Ne)lastništvo nad divjadjo razburilo lovce

Vlada je na stoti redni seji 4. novembra lani sprejela predlog Zakona o varstvu okolja ter ga posredovala v obravnavo in sprejem DZ. A v Lovski zvezi Slovenije opozarjajo, da omenjeni predlog zakona ni vseboval spremembe glede lastništva nad divjadjo. V sprejetem zakonu, ki je začel veljati 13. aprila, pa določbe, da je divjad v Sloveniji po predpisih o lovstvu državna last, ni več. S tem pa naj bi divjad na naših tleh postala nikogaršnja last.

"Obžalujemo, da je ministrstvo za okolje in prostor brez kakršnega koli razmisleka in ne da bi Lovsko zvezo Slovenije o tem vsaj obvestilo, iz predloga preprosto črtalo določbo, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države, čeprav obstajajo o tem vprašanju v javnosti različna stališča," so pojasnili v lovski zvezi. Nad omenjenim sicer niso presenečeni, saj pravijo, da se na okoljskem ministrstvu niso usklajevali niti z resornim ministrstvom, pristojnim za upravljanje divjadi.

Omenjene spremembe v lovski zvezi ne podpirajo, ker, kot pravijo, ustvarja razliko med zavarovanimi vrstami in ostalimi prostoživečimi živalmi, čeprav so vse sestavni del biotske raznovrstnosti in bodo v prihodnje vse potrebovale več, in ne manj varstva. "Predvsem pa je odnos do naravnih dobrin za nas občutljiva tema, tako kot voda. Menimo, da mora tudi divjad ostati splošna dobrina vseh nas, in dokler je na območju Slovenije, mora biti v lasti države ter pod posebnim varstvom," so prepričani.

Lovci sicer menijo, da omenjena sprememba v trenutnih razmerah ne bi smela vplivati na lov, saj Zakon o divjadi in lovstvu v prvem členu, v katerem je opredeljen namen zakona, določa: "Z divjadjo upravlja Republika Slovenija. Trajnostno gospodarjenje z divjadjo lahko Republika Slovenija pod pogoji, določenimi s tem zakonom, prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico." Skratka, ostaja sistem podeljevanja koncesij, kot ga poznamo od zadnje spremembe zakona iz leta 2008, pravijo.

In čeprav se pojavljajo ugibanja, da gre pri omenjeni spremembi za postavljanje temeljev za zasebna lovišča pri nas, v Lovski zvezi Slovenije pojasnjujejo, da koncept Zakona o divjadi in lovu temelji na ureditvi državnih lovišč, ki divjad upravljajo brez koncesije, in lovskih družin, ki  ob izpolnjevanju pogojev s podelitvijo koncesije pridobijo pravico do upravljanja lovišča. "Druge oblike zakon ne pozna, zato tovrstna sprememba ne more prispevati k ustanavljanju zasebnih lovišč. Vsekakor pa se postavlja veliko vprašanj, zakaj je do te spremembe prišlo in zakaj se pristojno ministrstvo za okolje in prostor ni odzvalo oziroma poiskalo mnenja ostalih deležnikov," se sprašujejo.

Tudi zato bodo v okviru javne razprave o Zakonu za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države predlagali amandma, s katerim bi se omenjena določba vrnila v Zakon o varstvu okolja, in upajo, da ga bodo poslanci upoštevali.

Okoljsko ministrstvo: Določba črtana na podlagi mnenja pravnikov, sprememba ne povzroča sprememb pri ravnanju v naravi

Okoljsko ministrstvo je določbo iz zakona črtalo na podlagi zakonodajno-pravne službe DZ, ta pa je v svojem mnenju zapisala, da je omenjeno treba preveriti z vidika ustreznih predpisov. ZPS v zvezi z določanjem lastninske pravice namreč opozarja na ureditev iz Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa, da je stvar samostojen telesni predmet, ki ga lahko človek obvladuje.

Po omenjenem zakonu pa živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja, katerih zaščito urejajo posebni zakoni. "Zanje se uporabljajo določila SPZ, ki urejajo premičnine, če zakon ne določa drugače. Iz tega nedvoumno izhaja, da nad divjadjo ni mogoče vzpostaviti lastninske pravice in da mora zaščito divjadi urejati poseben zakon," so zapisali v obrazložitvi.

Prejšnja določba pa ne ureja zaščite divjadi, ampak le določa, kdo je njen lastnik. Ker pri splošnem pravilu o lastninski pravici na stvari velja, da mora obstajati možnost obvladovanja stvari, se pojavlja vprašanje, kako naj država divjad kot njena lastnica obvlada, saj lahko ta tudi prehaja državne meje. Zaradi teh neskladij je zakonodajno-pravna služba zapisala, da je treba to določbo črtati.

Okoljski minister Andrej Vizjak je pojasnil, da so določbo, ki je bila del starega zakona in tudi predloga novega zakona o varstvu okolja, iz novega zakona umaknili zaradi mnenja pravnikov. "Določbo smo črtali, ker je služba vlade za zakonodajo upravičeno opozorila na mešane pristojnosti, divjad namreč sodi pod zakon o lovstvu in divjadi, ne pa pod zakon o varstvu okolja," je ob robu današnjega podpisa pisma o nameri za vzpostavitev gospodarskega logističnega središča Feniks povedal Vizjak.

"Določbe nismo črtali zaradi vsebine, ampak da se z zakonom o varstvu okolja ne vpletamo v drugo zakonodajo, to je zakonodajo s področja divjadi in lovstva," je poudaril in dodal, da s tem ne povzročajo nobenih sprememb pri ravnanju v naravi, pri delovanju lovcev, lovstva in divjadi.