Sindikat razlaga, da se je Vlada RS ob razglasitvi epidemije v okviru PKP1 odločila, da delavcem v gospodarstvu, ki med epidemijo delajo, vsak mesec pripada 200 evrov neobdavčenega dodatka. Tako so delavci prejeli nekaj več kot 500 evrov za obdobje treh mesecev – marec, april in maj. Ob razglasitvi drugega vala epidemije pa so bili ti delavci spregledani. Zaradi povečanega števila okužb so tudi v tem obdobju prav tako izpostavljeni okužbam, so kritični sindikalisti, in "nedopustno diskriminirani v primerjavi z delavci v javnem sektorju, ki jim na podlagi 11. točke prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65 % urne postavke osnovne plače, nekatere skupine znotraj javnega sektorja pa so upravičene še do dodatnih 30 % dodatka".
V tej točki so Vlado pozvali, naj obrazloži razliko med javnim uslužbencem in delavcem v gospodarstvu, saj oba izpolnjujeta pogoje za dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije. Ta javnemu uslužbencu pripada po 39. členu Kolektivne pogodbe za javni sektor, ki se glasi, da "javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec dejansko dela v nevarnih pogojih". Tovrstna merila pa za delavce v gospodarstvu ne veljajo. Sindikat ob tem še poudarja: "Razlike v izpostavljenosti in vrednosti življenj enih in drugih ni. Kakšen argument je v prid dejstvu, da javni uslužbenec prejme 65 % dodatka, delavec v gospodarstvu pa nič."

Delavci se na sindikat obračajo vsakodnevno
Kot diskriminatorna primera so izpostavili čistilke v bolnišnicah ter delavce v čistilnicah in pralnicah perila, ki izvajajo pranje perila za bolnišnice. Čistilk, ki so zaposlene v zasebnih gospodarskih družbah in čistilnih servisih, ki prek javnih razpisov prejemajo denar, ter delajo na najbolj izpostavljenih in nevarnih območjih Kolektivna pogodba ne zavezuje. Tako jim dodatek ne pripada, bi pa jim, če bi bile zaposlene neposredno v bolnišnici.
"V sindikatu obrti menimo, da gre za nedopustno diskriminacijo na podlagi dejstva oblike zaposlitve oziroma vrste delodajalca, neupoštevajoč objektivne kriterije in merila, ki korektno veljajo za javni sektor."
Ogroženi pa so tudi tisti, ki delajo v pralnicah in čistilnicah, v katerih na dan prejmejo večje količine bolnišničnega perila, "ki je kontaminirano tudi z izločki bolnikov covid oddelka". Tudi tem, za razliko od delavcev javnega sektorja, dodatek ne pripada.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.