Diskriminacija v Bučni vasi?

V novomeški krajevni skupnosti Bučna vas, v katero sodi največje dolenjsko romsko naselje Brezje-Žabjak, si že pet let prizadevajo za učinkovito reševanje romske problematike. Pomanjkanje vizije in diskriminacija krajanov pa iz dneva v dan poslabšujeta možnost sobivanja, je povedal podpredsednik krajevne skupnosti Silvo Mesojedec.

Zato so varuhinji človekovih pravic, evropskemu varuhu, Svetu Evrope, veleposlaništvom in konzularnim predstavništvom v Sloveniji 5. januarja poslali prijavo zaradi diskriminacije.

Po Mesojedčevih besedah so glede na tako imenovano romsko problematiko njihovi krajani obravnavani neenakovredno. Država z zanemarjanjem te teme in pomanjkanjem vizije ne rešuje ničesar. Težave se kopičijo, med krajani pa raste nejevolja, opozoril je tudi na incident, do katerega je prišli na božični večer, ko naj bi mladoletna Roma pretepla krajanko.

Se lahko ponovi Ambrus?

Krajevna skupnost Bučna vas se je po Mesojedčevih navedbah prek Urada za narodnosti aktivneje vključila v reševanje romske problematike. Z družino Brajdič so se dogovorili za preselitev, saj so ob pomoči Urada in Zveze Romov Slovenije dobili sredstva za nakup stavbe in zemljišča. Ob tem pa so se pokazale nove težave.

Nepremičninska agencija in lastnica objekta, v katerega naj bi se družina preselila, objekta nista želeli prodati Romom temveč občini. Kot meni Mesojedec, bi morala zato kot podpisnica pogodbe o nakupu objekta nastopiti občina, kajti krajevna skupnost po veljavni zakonodaji in po statutu ne more kupovati objektov. Vendar Mestna občina Novo mesto kljub njihovim pozivom tega ni želela izpeljati.

Sprejela je celo, po njihovi sodbi, diskriminatorni sklep, da mora krajevna skupnost Bučna vas, če želi sodelovanje občine Novo mesto, pridobiti soglasje druge občine, da soglaša z nastanitvijo romske družine. Tak pogoj preselitve ne velja za ostale državljane Slovenije, zato so spoznali, da za Rome ni nikjer prostora in sredstva vrnili.

Ugotovili so tudi, da je v Slovenji prisotna diskriminacija, saj država ne upošteva njihovih zahtev po ureditvi razmer. Mesojedec je mnenja, da za Rome pristojne državne ustanove ne vidijo drugega prostora kot že obstoječa naselja. Ker niso našli druge poti, so podali prijavo o diskriminaciji.

V Brezovi rebri imajo ljudje drugačne poglede na Rome

Na Mesojedčevo izjavo se je danes odzval novomeški župan Alojzij Muhič, ki je povedal, da občina uradno ni  izdala nikakršnega sklepa, ker uradno ni dobila nobenih zahtev. Gre le za izjavo občinskega referenta, da bi bilo potrebno dobiti soglasje ravno zato, da se ne bi ponovila zgodba iz Ambrusa.

Brezova reber se nahaja v Suhi krajini, kjer naj bi po županovem mnenju imeli ljudje drugačne poglede na romski živelj. Župan je bil seznanjen, da je Zveza Romov krajevni skupnosti Bučna vas nakazala določeno vsoto za reševanje stanovanjskega problema družine, ki živi v hiši katere lastnica je občina. Družina ima rešen stanovanjski problem. Po njegovi sodbi je Mesojedec želel to družino izseliti iz romskega naselja, hkrati pa hišo dodeliti Brajdičevi hčerki, zato meni, da je tako reševanje stanovanjskih vprašanj neenakopravno do ostalih Romov, ki živijo v slabših pogojih.

Kot je povedal Muhič, novomeška občina pripravlja program reševanja romske problematike.  V lanskem letu se je občina prijavila na razpise za pridobitev sredstev, letos bodo v romskem naselju Brezje začeli z urejanjem kanalizacije, vodovoda in električnega omrežja. Hkrati bodo naselje asfaltirali in uredili, da "bo nekomu podobno". Denar, ki ga je krajevna skupnost vrnila Zvezi Romov, bo nakazan v občinski proračun, kjer ga bodo namensko uporabili za urejanje romskih naselij.

Glede črnih gradenj v Brezju, ki se nahajajo na zemljiščih v lasti občanov in Ministrstva za obrambo, se namerava občina dogovoriti z Ministrstvom za kmetijstvo za prekategorizacijo kmetijskih zemljišč. V kolikor bo Ministrstvo pristalo, bodo naselje uredili in legalizirali. V načrtu imajo postavitev montažnih objektov in ureditev vseh priključkov.

Po njegovem mnenju gre načrt v pravo smer, z njim bodo Romom zagotovili normalne bivalne pogoje. V kratkem bodo razgrnili prostorske načrte, na aprilski ali majski seji občinskega sveta bodo sprejemali prostorske dokumente, ki bodo težave rešili za najmanj dvajset let, vse pa je odvisno od državnih in evropskih sredstev, saj občina sama nima dovolj denarja.