Direktor ZD Velenje na lastno iniciativo in stroške po zdravnike v BiH

Pozabljamo, da imajo družinski zdravniki tudi otroke ali lastne zdravstvene težave, opozarja direktor zdravstvenega doma Velenje Janko Šteharnik, zato se včasih zgodi, da v ponedeljek dve zdravnici sporočita, da bosta en teden bolniško odsotni. Njuni bolniki tako padejo na ramena že tako preobremenjenih. "Verjamite mi, da ne zmorejo," pravi Šteharnik.

"Tisti teden, ko je bilo največ odsotnosti, smo samo v teh ambulantah, ki so nadomeščale zdravnike, na dan obravnavali približno od 180 do 200 pacientov. Če si predstavljate kakšna frekvenca je to na nekaj minut nekoga pogledati," razlaga tudi družinska zdravnica v velenjskem zdravstvenem domu Janja Fišter.

Zato pozivajo k strpnosti in prijaznosti do osebnih zdravnikov. Če samo en odide zaradi pritiskov, opozarjajo, bo za seboj pustil 1500 pacientov. "Ne zavedate se resnosti situacije, ne mediji, ne javnost, boljše ne bo, ker je razmerje odhajajočih zdravnikov in prihajajočih negativno," dodaja Šteharnik. 

Zato se jutri odpravlja v Bosno in Hercegovino, kjer ga za razgovor čaka 50 zdravnikov. "Na lastno iniciativo, z lastnimi stroški, ker nihče drug ne zna za to poskrbeti. Z mano gresta ZD Maribor in ZD Nova Gorica. Sistemsko to ni rešeno. Jutri bomo imeli problem prebivališča, jutri bomo imeli problem dovoljenj, jutri bomo imeli problem jezika. Za koga jaz to delam?" se sprašuje Šteharnik.

V zdravstvenem domu Ljubljana, kjer primanjkuje 12 družinskih zdravnikov v delo vključujejo tudi upokojene zdravnike, specializante, sobne zdravnike, zdravnike od drugod po pogodbah in zdravnike iz tujine. Zaenkrat jim je uspelo zaposliti eno zdravnico, nameravajo jih še šest. "Zakaj odhajajo? Razlogi so različni. Ključen problem pri nas je ta obveznost dežurstva," razlaga ljubljanski župan Zoran Janković. "Še vedno niso ponudili konkretne pomoči v zvezi z neopredeljenimi pacienti, še vedno ni rešitev, ki bi bile zdej ta trenutek potrebne," pa odgovarja Šteharnik. 

Minister Danijel Bešič Loredan meni, da bo nekaj težav rešila že vladna uredba, ki je začela veljati prav danes. Ta določa merila za določanje dodatka za povečan obseg dela na primarni ravni, obremenjenim ambulantam pa prinaša možnost zaposlovanja dodatnega kadra. "Zaključujemo s pripravo nove organizacijske sheme NMP, ki bo ločila izvajanje NMP-ja od družinskih zdravnikov in bo tudi tam delno prišlo do razbremenitve," je pojasnil.

Natančneje: napoveduje racionalizacijo mreže NMP z vpeljavo satelitskih urgentnih centrov in redefinicijo reševalnih vozil. A spomnimo, podobno reorganizacijo sistema je skušala izpeljati že ekipa nekdanje ministrice Milojke Kolar Celarc, a so se poleti 2015 odločili, da je zaradi negativnega mnenja v javni razpravi  ne bodo izpeljali.