Direktor ŠOU raje, kot da bi izročil dokumente, plačal 800 evrov globe

Radio Študent (RŠ) je od Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) že 16. maja lansko leto zahteval dokumente o tem, kako ljubljanska študentska organizacija porablja milijone študentskega denarja. Kot pravijo na RŠ, bi moral ŠOU v Ljubljani po Zakonu o informacijah javnega značaja o njihovi zahtevi odločiti do 13. junija 2022. "A na dokumente, brez katerih je novinarski nadzor nad poslovanjem študentske organizacije nemogoč, čakamo še danes," pravijo.

Informacijska pooblaščenka je pet mesecev za tem, ko bi ŠOU o zadevi že moral odločiti in torej izročiti dokumente, 11. novembra direktorja ŠOU v Ljubljani Andreja Klasinca zadnjič pozvala, naj o zahtevi odloči, saj da bo sicer zoper njega kot odgovorno osebo uvedla prekrškovni postopek. "Dokumentov kljub temu nismo prejeli," pravijo na RŠ.

"Da ŠOU v Ljubljani nepravilno vodi postopek, je že opozorila tudi upravna inšpekcija, ki je direktorju Andreju Klasincu kot odgovorni osebi 28. decembra 2022 izdala globo, ker nam v zakonsko določenem roku ni posredoval zahtevanih informacij javnega značaja," pravijo na RŠ. Glede na dokumente, ki so nam jih posredovali, je šlo za globo v višini 800 evrov. 

Šele 2. junija letos, torej več kot leto dni pozneje, in po številih pritožbah so na RŠ prejeli manjši del dokumentov, iz katerih pa še vedno ni razvidno, komu je ŠOU denar nakazal. Za zdaj so namreč prejeli finančne kartice za le 13 od 41 zahtevanih stroškovnih mest in to brez odločbe, iz katere bi bilo razvidno, zakaj jim je omogočen le delni vpogled v zahtevane dokumente. 

Dodajajo, da ŠOU v Ljubljani poleg tega selektivno in izven rokov, določenih v Zakonu o medijih, odgovarja na pisno zastavljena novinarska vprašanja, zaradi česar je prav tako že morala posredovati informacijska pooblaščenka. Na ta način ŠOU ovira aktualno poročanje o njihovih dejavnostih, so prepričani na RŠ.

"Poročanje o porabi javnih sredstev onemogoča tudi nova sestava študentskega zbora"

"Z onemogočanjem našega poročanja o porabi javnih sredstev nadaljujejo tudi v novi sestavi študentskega zbora, ki se je konstituirala po volitvah oktobra lani," izpostavljajo in pojasnjujejo, da predsedstvo ŠOU v Ljubljani tudi v aktualnem mandatu, tako kot že več kot desetletje, sestavljajo predstavniki študentskih skupin Povezani in Modro za študente. "Nanje zdaj tudi javno naslavljamo zahtevo za takojšen in poln vpogled v dokumente ŠOU v Ljubljani, za katere smo z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zaprosili pred več kot 414 dnevi," pravijo.

"Od predsednika študentske organizacije Klemna Petka in direktorja ŠOU v Ljubljani Andreja Klasinca pričakujemo, da v prihodnje tako novinarkam in novinarjem kot tudi vsem zainteresiranim študentkam in študentom ažurno ter znotraj zakonsko določenih rokov posredujeta informacije javnega značaja, iz katerih bodo razvidni podatki o delovanju ljubljanske študentske organizacije v tekočem mandatu," pišejo v sporočilu za javnost. 

Ob tem poudarjajo še, da direktor Klasinc, namesto da bi študentom razkril, kaj počne z njihovim denarjem, raje plačuje globe. "Od Andreja Klasinca in ŠOU zato zahtevamo, naj Radiu Študent zahtevane dokumente izroči in pokaže, da pred študenti ničesar ne skriva," pozivajo.

Kam se je steklo več kot 3,3 milijona evrov iz dajatev od študentskega dela?

Vsi, ki delo opravljajo preko študentske napotnice, študentskim organizacijam prispevajo 3,8 odstotka od vsakega plačila, ki ga prejmejo za opravljeno delo. Ljubljanska študentska organizacija je leta 2021 razpolagala z 2.370.000 evri, leta 2022 pa z 3.330.000 evri iz naslova dajatve od študentskega dela, opozarja RŠ. 

V povprečju sicer študentske dajatve predstavljajo približno 80 odstotkov vseh prihodkov ŠOU v Ljubljani, nekaj sredstev namreč prejmejo še iz državnega proračuna, najemnin in drugih virov. Sredstva bi morale študentske organizacije namenjati dejavnostim, ki so v interesu vseh študentk in študentov. "Torej v interesu tistih, ki organizacije kolektivno financiramo in s prispevki od svojega dela omogočamo vse njihovo delovanje. Kam se dejansko steka študentski denar, je pogosto težko ugotoviti," poudarjajo na RŠ.

"Študentske organizacije so v Zakonu o skupnosti študentov opredeljene kot pravne osebe javnega prava od leta 2019. V zvezi s posredovanjem informacij javnega značaja, med katere spadajo denimo finančna poročila, pa jih informacijski pooblaščenec obravnava kot zavezance za posredovanje teh informacij vsaj od leta 2011," so opomnili na RŠ. 

Kot kot osrednji študentski medij, ki se delno financira tudi iz študentske dajatve, ima Radio Študent posebno dolžnost, da opravlja nadzorno vlogo nad porabo študentskih sredstev. "Vendar ŠOU v Ljubljani ta nadzor onemogoča, saj otežuje dostop do informacij javnega značaja," so zapisali v sporočilu za javnost.

Leta 2020 financirali izlet funkcionarjev ŠOU v Banjaluko, honorarje, telefonske naročnine ...

Glede na javno objavljen finančni načrt ŠOU v Ljubljani za leto 2022 je predsedstvu ŠOU v Ljubljani dodeljenih 236.000 evrov. "A kako člani predsedstva ta denar dejansko porabijo? Ker ŠOU v Ljubljani teh podatkov javno ne objavlja, novinarke in novinarji Radia Študent informacije o končni porabi študentskih sredstev poskušamo pridobivati z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja," pravijo. 

Eden izmed postopkov je trajal od julija 2020 do marca 2021, naslednji več kot eno leto, pravijo. Dve zahtevi so poslali februarja 2021 in podatke o poslovanju ŠOU v Ljubljani med letoma 2016 in 2020 prejeli šele aprila 2022. "Zaradi zavlačevanja in oviranja postopka s strani ŠOU v Ljubljani sta morala že takrat posredovati tako informacijska pooblaščenka kot upravna inšpekcija," izpostavljajo. 

Morda so s postopki zavlačevali zato, ker je že iz podatkov, ki jih je RŠ vendarle uspel pridobiti, razvidno, da se je leta 2020 iz postavke za predsedstvo financiral na primer izlet funkcionarjev ŠOU v Banjaluko, pa tudi pogostitev tako imenovanih poslovnih partnerjev ŠOU. Najvišjo postavko takoj za honorarji so predstavljale telefonske naročnine funkcionarjev ŠOU, poroča RŠ. 

Leta 2019 več kot 10.000 evrov namenili za prevoze s taksiji

Leta 2019 je predsedstvo na primer namenilo več kot 10 tisoč evrov za prevoze s taksiji. Iz podatkov, ki so jih na RŠ pridobili z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, so med drugim ugotovili tudi, da je ŠOU v Ljubljani v letu 2020 za pravno svetovanje Odvetniške družbe Grešak odštel 72.875 evrov. 

"Pravkar povzeti in še številni drugi podatki o poslovanju ljubljanske študentske organizacije so v obliki novinarskih prispevkov vsem prosto dostopni na spletni strani Radia Študent," sporočajo z RŠ. 

Odgovore ŠOU v Ljubljani še čakamo

Vprašanja glede tega, zakaj zahtevanih dokumentov Radiu Študent po več kot letu dni še niso poslali, smo naslovili tudi na ŠOU v Ljubljani, a na njihove odgovore še čakamo. Pisno še niso odgovorili, prav tako se niso oglasili na telefonske klice.

Poleg tega jim je zdaj tudi naša medijska hiša poslala zahtevek po finančnih poročilih, iz katerih bi moralo biti razvidno, kam se je v zadnjih treh letih stekal študentski denar. Njihove odgovore bomo objavili, takoj ko jih dobimo.