Slovenija

Direktor Molliera pri Drnovšku

Ljubljana, 08. 05. 2006 17.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Drnovšek je sprejel direktorja Molliera. Pozval ga je, naj odstopi od zahtevka za revizijo glede operacijskih miz.

Direktor celjskega podjetja Mollier Roman Šumak
Direktor celjskega podjetja Mollier Roman Šumak FOTO: POP TV

Predsednik republike Janez Drnovšek sprejel Romana Šumaka, direktorja celjskega podjetja Mollier, ki ga je predsednik v petek pozval, naj odstopi od zahtevka za revizijo glede nakupa operacijskih miz, da bi tako čim prej izboljšali pogoje dela na Onkološkem inštitutu. Kot so sporočili iz urada predsednika, je Šumak Drnovška opozoril na vrsto nepravilnosti v dosedanjih postopkih razpisov za medicinsko opremo. Meni tudi, da razpisi in izbori favorizirajo ene in iste ponudnike.

Šumak je prepričan, da krivde za zamudo pri nakupu operacijskih miz ni mogoče pripisati njemu. Predsedniku je pojasnil še, da je bil v podobnem položaju že decembra 2004 in je takrat kot najugodnejši ponudnik prav zaradi stiske Onkološkega inštituta na poziv ministra za zdravje Andreja Bručana odstopil od pritožbe. Ta položaj se sedaj ponavlja. Mollierova ponudba je po Šumakovih besedah za okoli 200 milijonov tolarjev ugodnejša od izbrane ponudbe, kljub temu da izpolnjuje najmanj vse tehnične in druge standarde v primerjavi z izbrano. Iz tega razloga se mu zdi nekorektno, "da se pritisk skoncentrira nanj".

Drnovšek in Bručan
Drnovšek in Bručan FOTO: POP TV

Predsednik Drnovšek bo glede na pogovor s Šumakom pozval ustrezne institucije, da proučijo njegove navedbe. "Čas je, da se stalno zavlačevanje in zapleti končajo," so povedali na uradu predsednika republike.

Glede sedanjega položaja Onkološkega inštituta, ko bi bilo treba resnično čim hitreje zagotoviti vse pogoje za preselitev v nove prostore, pa Drnovšek ugotavlja, da ima ministrstvo za zdravje še eno, do zdaj neizkoriščeno možnost. To je, da na Državno revizijsko komisijo vloži zahtevek za izdajo sklepa o nezadržanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila, kot je ministrstvo za zdravje v dosedanjih razpisih že večkrat storilo.

V primeru ugodne rešitve bi to pomenilo, da se pogodba za nabavo operacijskih miz, ne glede na to, da revizijski postopek še teče, lahko takoj podpiše. Tako bi Onkološki inštitut najhitreje ulovil možne roke za selitev v nove prostore.


Minister za zdravje Andrej Bručan
Minister za zdravje Andrej Bručan FOTO: POP TV

Pred tem je minister za zdravje Andrej Bručan pojasnil svoje stališče glede vselitve Onkološkega inštituta. Če bi Mollier odstopil od svoje zahteve za revizijo postopka izbire dobavitelja za nakup operacijskih miz za pet slovenskih bolnišnic, bi se lahko Onkološki inštitut (OI) vselil v nove prostore še letos, v zadnjih mesecih leta, je dejal Bručan.

Rok za sprejemanje ponudb ali prijav za sodelovanje na razpisu je 26. junij.

Onkološki inštitut pa za vselitev v nove prostore potrebuje vso potrebno opremo. Poleg operacijskih miz potrebujejo še vso ostalo opremo. Ministrstvo za zdravje je v petkovem uradnem listu sicer že objavilo razpis za nabavo te opreme, katere ocenjena vrednost je 1,3 milijarde tolarjev.

Nabavili naj bi splošno in pisarniško opremo, serijsko splošno opremo, splošno medicinsko opremo ter specialno medicinsko opremo za objekta D in E za dokončanje gradnje in opremljanja omenjenih dveh objektov OI, ki jo bo ministrstvo kupilo na finančni lizing za obdobje sedmih let.

Drnovšek in Bručan ob obisku Onkološkega inštituta
Drnovšek in Bručan ob obisku Onkološkega inštituta FOTO: POP TV

Bručan sicer v celoti podpira pobudo predsednika države Janeza Drnovška za razrešitev pereče situacije na Onkološkem inštitutu, pozdravil pa je tudi ponudbo družbe Mollier, da bi v primeru izkazane koristi za bolnike umaknili zahtevo za revizijo. Vendar pa za sedaj, tako minister, postopek teče na Državni revizijski komisiji; teči je začel 19. aprila, rok za odločitev pa je 15 dni oz. še največ dodatnih 20 dni, je pojasnil. Vendar pa je minister o ponudbi Molliera slišal le iz medijev, saj se na ministrstvo s takšno ponudbo ni obrnil nihče.

Na ministrstvu so postopek javnega naročila ves čas vodili po črki zakona, je ob tem poudaril predsednik razpisne komisije Tadej Štular in še dodal, da je ministrstvo izbiralo med edinima prejetima ponudbama, ki sta bili pravilni, in med njima tudi izbral.

MZ bo preprečilo prehod koncesij na zasebnike

Na ministrstvu za zdravje menijo, da se izvajajo vse zaveze iz Partnerstva za razvoj, ki zadevajo področje zdravstva. Bručan je poudaril, da so proučili pobudo predsednika SD Boruta Pahorja "za razrešitev nasprotij med zavezo, dano v Partnerstvu za razvoj, in prakso - komercializacijo (in divjo privatizacijo) zdravstva".

Minister je še zagotovil, da nameravajo na sekundarni ravni preprečiti odliv koncesij z javnih zavodov na zasebnike. Poudaril je, da se dostopnost zdravstvenih storitev izboljšuje, koncesije pa se podeljujejo na nespremenjen način že 10 let.

Na ministrstvu za zdravje bodo skušali čimprej pripraviti zakon o urejanju zasebne dejavnosti v zdravstvu
Na ministrstvu za zdravje bodo skušali čimprej pripraviti zakon o urejanju zasebne dejavnosti v zdravstvu FOTO: POP TV

Bručan je sicer napovedal, da bodo skušali čim prej pripraviti zakon o urejanju zasebne dejavnosti v zdravstvu, s katerim bodo ločeno od zakona o zdravstveni dejavnosti uredili podeljevanje koncesij. Po oceni ministra bi bil lahko zakon sprejet do septembra, zakon o zdravstveni dejavnosti pa do konca leta. Po tem zakonu bi najverjetneje koncesije podeljevali na podlagi zdravstvene mreže, in sicer bi ministrstvo razpisalo koncesije, ki pa bi jih nato vsaj na primarni ravni še naprej podeljevale občine.

Minister je zanikal Pahorjeve očitke o divji privatizaciji v zdravstvu ter ocenil, da se pravice bolnikov še povečujejo. Nadzor pa izvajajo enako, tako v javnem kot zasebnem zdravstvu, z ustreznimi podzakonskimi akti pa nameravajo zagotoviti preglednost postopkov in nadzora. Ob tem je še spomnil, da je tudi zasebništvo del javne zdravstvene mreže.

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

marko40@volja.net
09. 05. 2006 21.22
Sj je problem z operacijskimi mizami velik problem, kjer trpijo predvsem nič krivi. Ampak, a mogoče ni bilo dovolj časa za nabavo potrebnih miz? Kdo je odgovorn za nastalo situacijo? Verjetno je to podjetje, ki je ponudilo najcenejše mize ob dejstvu, da so najcenejše mize na nemškem trgu konkurenčne najdražjim. Razlika je skoraj 200 miljonov!!! Po tem takem se mi zdi, da je v leglo "PRORAČUNSKE MAFIJE" posegel nekdo, ki pač ne spada zraven. Ne verjamem, da odgovorni na ministrstvu za zdravstvo nebi znali koristneje porabit razliko 200M SIT v korist bolnikov, če je že toliko govora o slabih razmerah. Ob vsem tem imam pač občutek, da smo zlo bogata država in nam neka pretirana cena ne pomeni nič. Narod itak plača vse!!! Pa lepo prosim, ne mi pridigat o javnih razpisih. Vedno so napisani na roko nekomu, četudi ni ponujeno konkurenčno ostalim ponudbam. V tem primeru mi je res žal samo za ljudi, ki potrebujejo te mize. Ampak enkrat že mora bit teh igric konec.
jungle@email.si
09. 05. 2006 12.42
pa kaj se gremo v naši ljubi domovini, to so sama izsiljevanja podjetji kdo bo več zaslužu in opeharu državo, to je katastrofa da se mora predsednik države umešati v ta problem, operacijske mize so nujne zato mora država to kupit. Ne premakne se nikamor bolniki pa trpijjo,očitno tut predsednik države ne more nič, če imamo take zakone ki to dovoljujejo smo pa res se pomaknil nazaj v dobo BALKANA...... Jaz če kaj nujno rabm kupim, isto je z državo, ki mize nujno rabi na pa da baranta z nekimi podjetji čist brez zveze.....
optima.drs@siol.net
09. 05. 2006 11.30
tole posredujem v razmislek - in marko40, najnižja cena ne pomeni vedno najboljše ponudbe, zdravniki pa jo potrebujejo za kvalitetno delo. Strokovna komisija že ve, zakaj se je tako odločila in če ne bi bilo greh bi privoščila gospodu iz Moliera, da bi ravno njemu sporočili, da žal ne bo prišel na vrsto za operacijo dovolj zgodaj in da naj raje uživa preostalih nekaj mesecev življenja, ker zaradi nekoga, ki se nikakor ne more sprijazniti, da ne bo dobil že sanjanih milijonov še dolgo ne bodo imeli operacijskih miz. V primežu proračunske mafije BRECELJ Erik, Sob 22.04.2006 Danes je sreda, dan, ko načrtujemo program operacij za naslednji teden. Obračam seznam s 43 čakajočimi bolniki, ki so samo na mojem spisku. Podobno kot drugi kirurgi z našega Oddelka za onkološko kirurgijo. Naslednji teden je en dan praznik. Poleg tega se moramo 25. aprila zaradi servisa izseliti iz dveh operacijskih dvoran, ki ju imamo po poplavi l. 2002 in zaprtju operacijskega bloka v stavbi A v najemu v Kliničnem centru. Tako bomo operirali samo na dveh mizah dnevno. Koga naj dam na operativni program? Do sredine aprila sem letos operiral 90 bolnikov. Teh 43 lahko torej operiram v mesecu in pol. Za nekatere je to žal prepozno. Pri izbiri si skušam pomagati z opombami, ki si jih napišem ob vsakem bolniku: pri mladem fantu: ima 3 tedne starega otroka, pri obupani ženski: mati samohranilka, pri nebogljeni starki: tumor hitro raste, pri naslednjem: se duši, pri mladem dekletu: na koncu z živci zaradi čakanja, pri zadnjem: krvavi. Drugi teden bom operiral največ dva dni. Lahko bi operiral 4 dni, pa žal ni dovolj operacijskih dvoran. Ostalo bo še skoraj 40 bolnikov plus novi, ki bodo prišli v ambulanto. Zopet bo edina rešitev popoldansko in sobotno delo, brez dodatnega programa in dodatnega plačila. Če smo bili po poplavi l. 2002 še ponosni na to, da smo z delom izven rednega delovnega časa spravili čakalno listo na 3 tedne, so danes občutki drugačni. Osebje dela v nemogočih razmerah. Ob tem, da imamo končano novo stavbo s sedmimi operacijskimi dvoranami, z oddelkom, ki bi mu težko našli par tudi izven naše države. V skladišču imamo do selitve zapečateno vrhunsko opremo, ki pa je žal ne moremo uporabiti samo zato, ker še vedno živimo v balkanski državi. Gradnja kirurškega oddelka se vleče že več kot 10 sramotnih let. Do poplave v stavbi A l. 2002 je bilo jasno, da politika ni imela namena zgraditi novega kirurškega oddelka. Po poplavi smo jo skupaj z bolniki (nekateri so žal že pokojni) prisilili v gradnjo. Nepričakovano smo se zaradi velike investicije soočili z ljudmi, ki so obogateli na račun investicij v zdravstvu. Zaradi nesodelovanja smo bili deležni nerazumnega poniževanja z njihove strani in s strani takratne politike. Kljub temu, da smo v letih po poplavi povečali število operacij za skoraj 100%, smo ves ta čas dobivali le polena pod noge. Edina uteha so nam bolniki in rezultati našega zdravljenja, ki so primerljivi ali celo boljši kot v najbolj razvitih zahodnih državah. Ko je že pred enim letom kazalo, da se bomo preselili iz avstro-ogrske konjušnice, se je vse končalo pri operacijskih mizah. Po dveh letih razpisov za operacijske mize in pritožb smo se sedaj znašli v brezizhodnem položaju. Miz, ki bi nam omogočile preselitev, očitno še dolgo ne bo. Bolniki pa čakajo. V propadajoči konjušnici. Skozi okno lahko le nemo opazujejo končan novi oddelek z večinoma že kupljeno opremo, ki propada v skladišču. Poleg tega so stroški zaradi gostovanja v Kliničnem centru vsaj 150 milijonov tolarjev letno. Blagor državi, ki si lahko privošči takšno zapravljanje denarja. Zaposleni smo se že navadili na katastrofalne razmere v stavbi A. Ne moremo pa se navaditi na smrad, ki se širi iz javnih razpisov. Za koga je napisana zakonodaja o javnih razpisih, ki že dve leti onemogoča nakup operacijskih miz za slovensk
marko40@volja.net
08. 05. 2006 19.07
Hmmm, kam smo prišli! Podjetje, ki je ponudilo 200 miljonov SIT manj za operacijske mize je krivo za nastalo situacijo?! Za povrhu še pa predsednik države prosi za opustitev pritožbe od uradnega postopka. Pa naj še kdo reče, da nismo na balkanu!!!