Direktor jeseniške bolnišnice: Ne znam povedati, kako bomo izpeljali leto

Direktor Splošne bolnišnice Jesenice Igor Horvat že tri leta opozarja na oteženo poslovanje bolnišnice, vendar je položaj kljub vsemu iz leta v leto slabši in denarja za bolnišnice vse manj, medtem ko se število pacientov povečuje. Da lahko izpeljejo poslovno leto, so že poiskali vse rezerve v organizaciji, pri materialih in investicijah.

"Sredstva se zmanjšujejo vsako leto in vsako leto skušamo narediti več, da preživimo, ampak na dolgi rok je to slabo," je povedal Horvat. Pojasnil je, da so lani opravili pol manj vzdrževalnih oziroma investicijskih del od predvidenih, čeprav je stavba iz leta 1940 in potrebuje vsako leto več popravil. Skoraj vse investicije, ki jih je letno za okrog dva milijona evrov, mora bolnišnica financirati sama, saj je v zadnjih devetih letih od ministrstva za zdravje prejela skupaj 750.000 evrov.

Projekti stojijo

Tudi urgentnega bloka očitno ne bo, čeprav je bolnišnica od leta 2005 za pripravo dokumentacije porabila okrog 200.000 evrov, saj z ministrstva vse leto od zadnje dopolnitve dokumentov ni bilo nobenega odziva. Prav tako stoji projekt združitve urgentne službe. Ker so bila za urgentni center pridobljena evropska sredstva, sedaj bolnišnica znova na lastne stroške pripravlja projekt prizidka k obstoječi urgenci, s katerim bi ta sredstva lahko počrpala.

Zaradi zmanjšanja sredstev v zdravstveni blagajni bolnišnicam že tri leta stalno znižujejo akontacije. S 1. marcem je moral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se ne sme zadolževati, akontacije znižati še za sedem odstotkov. To za jeseniško bolnišnico pomeni več kot tri milijone evrov manj sredstev oziroma dve mesečni plači za 660 zaposlenih.

V prejšnjih letih so manko lahko nadoknadili s povečevanjem programa. Lani so tako za 20 odstotkov povečali prospektivni program, da so pokrili približno 70.000 evrov izgube iz rednega programa. Letos pa imajo možnost prospektivni program povečati zgolj za deset odstotkov, kar ne bo dovolj, da bi bolnišnica pokrila vse svoje stroške in leto zaključila pozitivno.

Kako naprej?

Direktor Horvat pravi, da v pravice pacientov in zaposlenih ne morejo posegati, lahko pa le še dokončno porežejo vzdrževanje, nakup opreme in izobraževanje zdravnikov.

Meni, da je ključni problem v tem, da se država noče zavedati, da danes zdravstveni sistem pač toliko stane. Če bi hoteli zmanjšati stroške, bi bilo treba odpreti kolektivno pogodbo, zdravnikom skrajšati dopuste in omogočiti nagrajevanje uspešnih. Javne zavode bi morali preoblikovati v podjetja in ukiniti zamudna ter draga javna naročila. Prav tako bi bilo treba prevetriti pravice iz zdravstvenega zavarovanja in verjetno povišati prispevno stopnjo, predlaga Horvat.

Za Gorenjsko pa Horvat vidi rešitev tudi v združitvi bolnišnic pod eno upravo. "Štiri gorenjske bolnišnice imamo skupaj dovolj opreme in kadra," je zagotovil in pojasnil, da bi zmanjšali število vodij in povečali učinkovitost, kar bi bilo bolje za zaposlene in predvsem za bolnike. Vendar za to po njegovih ugotovitvah na Gorenjskem ni dosti volje, saj vsak brani svoje interese.