Direktiva uvaja tudi načelo 'onesnaževalec plača'

Direktiva o radioaktivnih odpadkih, o kateri razpravljata tako Svet EU kot Evropski parlament, med drugim navaja, da je odgovornost za ravnanje z odpadki na strani držav članic, ki morajo tudi poskrbeti za ustrezen nacionalni okvir za ravnanje z njimi, je pojasnila evropska poslanka Romana Jordan Cizelj (ELS/SDS). Evropski parlament bo o direktivi sicer glasoval na junijskem zasedanju v Bruslju.

Ta okvir vključuje pripravo nacionalnih programov, ki morajo vsebovati informacije o tem, kakšni radioaktivni odpadki se v posamezni članici proizvajajo, kako se z njimi upravlja, pa tudi, kako se sistem nadzira po končanem odlaganju, je dejala Jordan Cizljeva, ki je v Evropskem parlamentu odgovorna za pripravo poročilo o zakonodaji s tega področja.

Nacionalni program mora po njenih besedah vključevati tudi skrb za ustrezne finančne vire, človeške vire, države članice morajo poskrbeti tudi za dovolj močne in neodvisne nadzorne organe. "Seveda pa glavno odgovornost za ravnanje za radioaktivne odpadke nosi nosilec licence in tudi sistem licenciranja morajo članice predvideti v okviru svojega nacionalnega okvirja," je poudarila.

Načelo onesnaževalec plača

Poleg tega direktiva uvaja tudi načelo onesnaževalec plača, ki je sicer zelo jasno na področju okoljskih politik EU. "Upam, da nam ga bo uspelo vključiti tudi na jedrskem področju," je dejala in ocenila, da je "prav, da to postane zakonodajna zahteva, še posebej zdaj, ko Unija pospešeno uvaja pravila notranjega trga".

Ustrezna ocena stroškov

V svojem poročilu, ki je trenutno v obravnavi, je Jordan Cizljeva največ pozornosti posvetila finančnim virom. Članice morajo namreč poleg ustreznih in zadostnih finančnih virov ustrezno oceniti tudi stroške, nenehno mora potekati tudi ustrezen nadzorni nad finančnimi viri. Zato predlagajo ustanovitev posebnega telesa in poročanje o stanju na tem področju nacionalnim parlamentom.

Kdaj gre lahko odpad zunaj EU?

Ravno tako predlagajo, da bi bil izvoz radioaktivnih odpadkov zunaj EU možen, vendar le v države, ki imajo enake standarde kot Unija, je dejala in dodala, da je v poročilu poudarjena tudi skrb za človeške vire.

Možne tudi združitve

Po njenih pojasnilih osnovni dokument tudi dopušča, da se več držav članic združi in skupaj pripravi končno odlagališče radioaktivnih odpadkov, vendar pa v poročilu zaradi morebitnega prelaganja odločitve o odlagališču predlaga več pogojev za takšne regijske pobude.

Material naj bo možno nadzirati

Na področju razvoja tehnologij, ki predvideva tudi obsežnejše recikliranje jedrskih goriv kot danes, je v poročilo vključeno načelo reverzibilnosti. To pomeni, da je jedrski material odložen tako, da ga je možno nadzirati in ga tudi odvzeti iz odlagališča.

Zaupanje ljudi

"Za jedrske objekte je zelo pomembno, da imajo ljudje zaupanje v njihovo varno delovanje," je menila evropska poslanka in ocenila, da je treba na tem "ves čas graditi", zato morajo biti postopki transparentni. Ravno zaradi tega je po oceni Jordan Cizljeve pobuda za spletno posvetovanje o direktivi, ki ga je opravil Inštitut za elektronsko participacijo (INePA), dobrodošlo.

Po pojasnilih direktorja INePA Simona Delakorde je na posvetovanju prispevke podalo 43 posameznikov. Posvetovanje je bilo podprto tudi z družabnim spletnim omrežjem Facebook, kjer so imeli 88 komentarjev. Vseh obiskovalcev je bilo sicer 332, celotni forum pa je v času posvetovanja obiskalo več kot 1000 uporabnikov interneta v Sloveniji.