Ali so vas argumenti o iraškem orožju, ki jih je ameriški državni sekretar Colin Powell predstavil Varnostnemu svetu ZN, prepričali?
Ja, bili so precej resni. Predvsem to, da je Varnostni svet prevzel odgovornost za razpravo in odločanje o reševanju iraške krize, se mi zdi zelo pomembno, kajti Slovenija v vseh svojih izjavah poudarja ravno to, da mora biti središče odločanja ravno Varnostni svet, kajti zavarovati je treba avtoriteto organizacije Združenih narodov.
Se Slovenija, po Powellovem govoru, pridružuje deklaraciji Vilniuške skupine?
Mi smo se priključili tej deklaraciji z nekaterimi rezervami. Dva dni smo bili na telefonih z različnimi zunanjimi ministri in poskušali še izboljšati jezik kakršen je bil v začetku. Zdaj smo deloma zadovoljni, tu pa tam nas kakšna beseda še moti. Vendarle je treba vedeti, da je Vilniuška skupina, ki si jo je izmislila Slovenija skupaj z Litvo, in če gre za deset podpisnic, je zelo težko, da bi vsaka podpisnica dosegla vse kar želi. Gre pa za pomembno izjavo, eno v seriji izjav, v katerih se evropske države opredeljujejo do reševanja iraške krize. Gre za države, ki so tako kandidatke za Evropsko unijo kot za Nato in smo nekako za to družbo opredeljeni.
Se Slovenija v odnosu do iraške krize postavlja na strani Američanov in ne na stran Nemčije in Francije, ki napadu na Irak nasprotujeta?
Mislim, da še nismo tako daleč, da bi govorili o napadu na Irak, gre še vedno za precej živahno razpravo znotraj mednarodne skupnosti, ki bo, upam, enotna pri rešitvi tega problema. Kajti gre za zelo resen problem, gre za dvanajstletne kršitve 16 resolucij, gre za dokaze, da Irak še naprej nadaljuje s svojimi programi v zvezi z orožji za množično uničevanje. Vilniuška skupina je tako evropska kot evroatlantska skupina in mi si ravno prizadevamo, takšno je stališče Slovenije, da poskušamo doseči enotnost, da poskušamo doseči neke vrste sodelovanje z obeh strani Atlantika. Jaz ne verjamem, da bo navsezadnje prišlo do delitve na tej relaciji. Zgodovina kaže in naše izkušnje tudi, da tisti, ki so se zdeli precej daleč ali precej nasprotujoči, se navsezadnje vendarle dogovorijo in jaz mislim, da je tako tudi prav. Gre za to, da mednarodna skupnost ohrani svoj obraz, da tudi evroatlantska skupnost ohrani svoj obraz. Jaz verjamem, da bodo razlike, ki obstajajo, v času, ki je pred nami rešene.
Kot ste dejali, se bo Slovenija držala v okviru Varnostnega sveta oz. Organizacije združenih narodov, vendar pa deklaracija Vilniuške skupine govori o podpori ameriški politiki do Iraka, ta pa ni nujno vedno v okviru Združenih narodov.
Zadnji odstavek te deklaracije govori o pričakovanju, da bo Varnostni svet Združenih narodov naredil vse potrebne in ustrezne korake, da bo odgovoril na grožnjo, ki jo predstavlja Irak mednarodni varnosti in miru. Tu je govora samo o tem, da so ZDA predstavile nekatere zelo resne argumente in dokaze o tem, kako Sadam Husein krši resolucijo Varnostnega sveta.
Američani so doslej že preverjali našo pripravljenost sodelovanja v vojni proti Iraku. Američani so sedaj od Slovenije zahtevali tudi konkretnejšo pomoč – zdravniške ekipe, računalniške strokovnjake, strokovnjake za biološko in kemično orožje…
Mi smo dobili seznam predlogov, o njih je zaenkrat razpravljalo ministrstvo za obrambo in o njih bo v četrtek, kolikor vem, razpravljala vlada. Nič se ne more dogajati mimo institucij, ki so za to pooblaščene.
