Ste se kaj dogovorili oziroma kje so mnenja različna? V Bruslju na zadnji konvenciji recimo ni bilo enotnega mnenja glede omembe krščansko-judovske tradicije. Kako je s tem v Sloveniji? Smo enotni?
Danes je bilo nekaj zanimivih razprav. Ne ravno na to temo, ampak sicer na temo, koliko lahko Slovenija sploh vpliva na potek te ustavne debate. Mi si prizadevamo, da bi bili polno udeleženi v tej debati, da bi bili udeleženi, ne samo pri konvenciji, ki govori, bi rekel, zelo odprto, ampak tudi potem na medvladni konferenci, ko bodo sprejeti sklepi o prihodnosti Evropske unije. Tukaj je nekaj nevarnosti. Ena od njih je ta, da bi nam pravzaprav dali na mizo nek tekst , ki bi bil že praktično dogovorjen in bi rekli: vzemite ali pustite. To pa je nekaj, kar si Slovenija nikakor ne more dovoliti in zaradi tega mi v vseh svojih pogovorih hočemo reči, da hočemo tvorno sodelovati, da hočemo imeti vpliv na potek debate, da zaradi tega tudi dajemo veliko pripomb. Tako smo recimo zdaj člani neke skupine t.i. enako mislečih držav, ki je ravno 28. marca posredovala sekretariatu konvencije, zdaj je to tudi objavljeno, naš pogled na prihodnji razvoj institucij Evropske unije. Te države so poleg Slovenije še Portugalska, Irska, Finska, Avstrija, Švedska, Danska, Estonija, Slovaška, Madžarska in tako naprej. Tu je neka dilema, med t.i. znanim nemško-francoskim predlogom, ki predvideva večjo koncentracijo upravljanja in odločanja v Evropski uniji in našim predlogom, ki se zavzema, bi rekle, za bolj uravnovešeno, uravnoteženo upravljanje oz. odločanje. S tem v zvezi nismo navdušeni nad stalnim predsednikom Sveta, ampak si želimo, da bi se ohranila enakopravnost članic ravno v tem pogledu, da bi lahko tudi, recimo, Slovenija predsedovala Evropski uniji, tako kot je bilo v navadi doslej.
Koliko verjetno je, da boste s svojim predlogom uspeli?
Ni tako neverjetno, zato ker število držav, ki to predlaga ni tako majhno, kot vidite.
T.i. evropska ustava naj bi bila pripravljena do konca junija. Dopolnil oz. pripomb je veliko, utegne se torej zgoditi, da se bo ta rok podaljšal. Je to za Slovenijo dobro ali ne?
Jaz mislim, da je treba računati s tem, da se bodo nekateri postopki pospešili in to zaradi tega, ker je zunanjepolitična splošna situacija v Evropi in v svetu precej napeta. Vsi si želimo, da bi Evropska unija bila enotna in močna. Zato je treba najbrž skrajšati nekatere postopke, oziroma si je treba prizadevati, da bi se čim manj časa ukvarjali z drobnarijami in videli tiso, kar je bistveno. V tem pogledu seveda klub temu, kar sme maloprej rekel moram pritrditi tudi svojemu nemškemu kolegu, ki opozarja na resnost situacije. Evropska unija dejansko mora čimprej priti do nekega sporočila, pa tudi do neke pomembne vloge v mednarodnih odnosih, sicer bo postala marginalizirana.
Poročali smo o prvi vojaški misiji Evropske unije v Makedoniji. Sodelovala bo tudi Slovenija. Kako, kaj bomo prispevali?
Mi smo v Makedoniji zraven zaenkrat z enim častnikom v poveljstvu. To financirajo iz rednega proračuna ministrstva za obrambo. Gre za pomemben dogodek. To je pravzaprav neke vrste preizkušnja za prihodnjo skupno evropsko obrambno politiko. Zdaj se Evropska unija pravzaprav prvič postavlja v vlogo nekoga, ki lahko vojaško obvladuje neko krizno situacijo, recimo da je to krizna ali pa nestabilna situacija.
Bo Slovenija ob morebitnih očitkih, da Američani zlorabljajo slovenski zračni za vojaške potrebe, zahtevala pregled tovora?
Ne vem. Jaz nimam nobenega uradnega podatka o tem da bi Američani kršili naš zračni prostor. Kot veste je Slovenija dala soglasje, po precej dolgi proceduri, za prelete s humanitarnimi nameni. Se pravi, s tovorom, ki je namenjen humanitarnim namenom. Jaz zaenkrat nimam nobenega razloga, da bi dvomil o tem, da gre samo za to.
Ali je možno zahtevati pregled tovora na teh letalih?
Jaz mislim, da se tu lahko zanesemo na medije, na vas in na vaše kolege. Gotovo nas boste obvestili, če boste kaj dvomljivega opazili in v tem primeru seveda bomo potem mi opozorili naprej.
Tako imenovana protivojna koalicija je vam oziroma vladi poslala sporočilo, v katerem pravi, da sprenevedanja in laganja glede denarja, ki naj bi nam ga namenile ZDA, še ni konec. Vlada mora jasno povedati, da odstopa od Vilenske izjave. Kaj odgovarjate? Boste odstopili od izjave in kaj je z denarjem (gre za pet milijonov dolarjev, najprej se je govorilo o administrativni pomoti na ameriški strani, potem spet ne, ker da gre za dodatna sredstva za sodelovanje v vojni proti terorizmu)?
Jaz mislim, da je bilo o tem že skoraj vse povedano. Kar zadeva Vilensko deklaracijo, pa tudi. Ta stvar je že precej daleč za nami. Šlo je za neko izjavo držav, ki so bile kandidatke za Nato. To je bilo februarja. In ta paket, oziroma, ta skupina držav je primerna, služi temu, da bi bil proces ratifikacije protokolov o članstvu čimbolj gladek. Vi veste, da je nekaj tega, kar se danes dogaja v javnosti pravzaprav neke vrste nadaljevanje tiste kampanje proti Natu, medtem pa je 66 odstotkov Slovencev izbralo to možnost kot ustrezno. Jaz upam, da se bodo zdaj ti ugovori pomirili.
No, ampak je z denarjem, ga bomo dobili ali ne?
To bo povedal Kongres. Kar se mene tiče, moram reči, da mene nihče ni nič vprašal, ali naj ta denar vzamemo ali ne, naj nam ga odobrijo ali ne. Kot jaz razumem, gre za sredstva, ki so namenjena tistim, ki sodelujejo v protiteroristični koaliciji. To ni protiiraška koalicija. Protiteroristična kolacija je nekaj, kar je slovenski parlament potrdil že leta 2001, takoj po tistih znanih napadih 11. septembra v New Yorku. Tako da tu ne vidim nič spornega. Je bilo pa nekaj zmešnjave zaradi tega, ker nas nihče vnaprej ni obvestil in s temi pojasnili pa tudi nismo kaj preveč reda vnesli v naše razprave. Jaz upam, da bo zdaj končno vse jasno.
